Le tisti, ki živijo na tem koncu Slovenije, pust dojemajo na prav poseben način, kot peti letni čas. Takrat do izraza pridejo veselje, družabnost, pa tudi spretnosti in veščine. Prav teh morajo imeti ogromno ustvarjalci pustnih dekoracij, med katerimi je tudi Urška Kmetec, ki na Placarju iz krep papirja in drugih materialov ustvarja prave umetnine.

Suzana Čeh iz Spuhlje je pred 40 leti spletla prve gamaše za korante. Takrat se je začela njena ljubezen do rokodelstva. Poleg gamaš izdeluje tudi druge pletene in kvačkane izdelke, kot so kape, jope, odeje, šali, nogavice … Izjemno dejavna pa je tudi v lokalni skupnosti, kjer si prizadeva ohranjati rokodelske veščine in jih prenašati na mlajše generacije.

Da se dornavski cigani v pustnem času lahko ustrezno predstavijo, terja veliko priprav. Traktor, ki ga uporabljajo, je zelo star, preden se z njim podajo na povorke, je bilo treba zamenjati ogromno delov, da je vozen in varen. Letos so v celoti predelali tudi prikolico, ki služi kot kuhinja, tako da bodo njihove kulinarične specialitete še boljše. Seveda pa so za to, da se predstavijo kot pravi cigani, morali tudi kaj ukrasti oziroma kot pravijo sami, si „izposoditi“.

Vsako leto, ko se bližajo pustni dnevi, se skupina Mladi Dravsko polje iz različnih krajev Dravskega polja – Pleterje, Mihovci, Lovrenc, Rače, Slivnica, Marjeta … – poveže v ustvarjalnem duhu in pripravi svoje pustne maske. Letos jih čaka prav poseben izziv, saj bodo prvič sodelovali tudi na velikem ptujskem karnevalu.

Na začetku vsakega novega leta v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj že tradicionalno gostijo potopisno predavanje. Letos ni bilo nič drugače, 30. januarja so gostili filozofa, esejista, filmarja in potopisca Aljoša Toplaka iz Markovcev, ki je s predavanjem pod naslovom Dežela, ki je prepovedala ples, popeljal v deželo, ki ni tako pogosta na seznamu popotniških potovanj, Iran.

V petek je v mariborskem Mariboxu potekala štajerska premiera kratkega filma Dejan Zavec, 13. runda, ki je premiero doživela na Festivalu slovenskega filma oktobra lani v Portorožu. Občinstvo je 13-minutni film sprejelo z velikim odobravanjem, večina se jih strinja, da ima film veliko sporočilno vrednost. Obeta se nadaljevanje zgodbe, krona bo celovečerni igrani film.

Pesnik David Bedrač je iz svojega bogatega večdesetletnega pesniškega opusa v najnovejši pesniški zbirki pod naslovom Steza prijaznih besed objavil izbor 55 pesmi iz nabora okrog 200 pesmi, z izjemno izraznimi, liričnimi, hudomušnimi in prijaznimi ilustracijami Maše Kozjek, s katero sodeluje že drugič.

V dravskem stolpu, ki so ga leta 1992 poimenovali po slikarju Francetu, bodo tudi letos postavili več razstav. Na prvi letošnji razstavi Portreti umetnikov pa se samostojno predstavlja ptujski umetniški samouk Ljuban Cenčič.

Književni deli 33-letnega pisatelja Davida Zupančiča, sicer zdravnika infektologa, sta zelo priljubljeni tudi med bralci v Spodnjem Podravju. Njegovi uspešnici Življenje v sivi coni: prizori iz življenja mladega zdravnika ter Znanost mirnega življenja sta med literaturo za odrasle največkrat izposojeni knjigi lanskega leta v ptujski in ormoški knjižnici. Bralci obeh knjižnic so zelo radi posegli še po romanih Urške Klakočar Zupančič Sibilina sodba in Gretin greh.

V Domu kulture Ormož je bila v četrtek zvečer osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so podelili tudi dve plaketi Ksavra Meška.

Kulturno društvo (KD) Trnovska vas bo ta konec tedna obeležilo 120 let delovanja. Jubilej bodo praznovali s slavnostno prireditvijo, ki bo potekala v petek. 7. februarja zvečer v večnamenski dvorani. Praznovanje so povezali s slovenskim kulturnim praznikom.

V Vinskem hramu Ptujske kleti so že tradicionalno dan po svečnici, ko se tudi uradno začne vsakoletni pustni čas, predstavili deveto polnitev kurentovega vina Mistik, protokolarnega vina ptujskega Kurentovanja.

Ste se kdaj vprašali, kako s spretnimi rokami ustvariti košare iz ličja, unikatne lončarske izdelke, mehke kvačkane mojstrovine ali pisane rože iz krep papirja? Vse to dragoceno znanje so lahko udeleženci usvojili na delavnicah v sklopu projekta Bogastvo rokodelcev podeželja, ki ga izvaja LAS Bogastvo podeželja v sodelovanju z Zavodom za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava ter medijsko hišo Radio-Tednik Ptuj.

Nina Dečman Kološa, po rodu Ptujčanka, ki živi in ustvarja v Mariboru, je dokaz, da nas lahko strast do ustvarjanja popelje na nepričakovane poti. Po izobrazbi socialna delavka se je pred osmimi leti ljubiteljsko podala v svet lončarstva, ki jo je tako prevzel, da je sčasoma postal njen poklic. Danes z izjemno hvaležnostjo živi svoje poslanstvo in z glino ustvarja unikatne izdelke, hkrati pa svoje znanje in ljubezen do lončarstva predaja drugim.

Člani Etnološkega društva Markovci so najbolj dejavni v času fašenka. Eden izmed njihovih glavnih ciljev je namreč ohranjanje pustne tradicije. Društvo, ki šteje okoli 80 članov, je zelo aktivno, na nedavnem občnem zboru pa so predstavili dosežke preteklega leta in načrte za leto 2025.

Zbirke na ptujskem gradu si je lani ogledalo 44.400 obiskovalcev, kar je sicer nekaj manj kot v letu 2023, ko so na gradu našteli 45.700 obiskovalcev. Tudi nasploh je obisk muzejskih zbirk in dogodkov lani v primerjavi s predlani nekoliko upadel, je povedal direktor Aleksander Lorenčič.

V noči na ponedeljek se je v pokrajini ob Dravi začel pustni čas. Oglasili so se kurentovi – korantovi zvonci, odmevalo je pokanje bičev, slišalo se je pesem oračev. Najbolj množično so začetek pusta oziroma fašenka obeležili na domačiji nekdanjega princa ptujskega kurentovanja Zvonka Križaja Zokija v Budini pri Ptuju. Odzvanjali so zvonci nekaj sto udeležencev.

Selma Franov, univerzitetna diplomirana sinologinja in rusistka, poleg zaposlitve v družinskem podjetju T-Lotus iz Ljutomera svoje dneve bogati s številnimi sprostitvenimi aktivnostmi.

Plesna šola Samba je že drugo leto zapored na Ptuj pripeljala več kot 700 plesalcev iz Slovenije in tujine. V dvorani Osnovne šole Ljudski vrt se je v soboto predstavilo 154 vrhunskih individualnih in skupinskih točk različnih plesnih zvrsti. V nedeljo so izvedli še državno prvenstvo v standardnih plesih.

»Ljubiteljska dejavnost je prisotna v številnih kulturnih in turistično-kulturnih društvih, a le v Ormožu imamo poseben zbor, ki združuje gasilstvo in glasbo. V našem okolju že desetletje deluje Ženski pevski zbor Gasilske zveze Ormož,« je ob podelitvi Gallusovih jubilejnih značk in posebnega priznanja povedala vodja območne izpostave JSKD Ormož Barbara Podgorelec.