MV

Tako se je spomladi na sodni dražbi znašel grad Frajštajn na Spodnji Polskavi z ocenjeno vrednostjo in izklicno ceno 189.000 evrov.

Nedavno se je pojavila še 170.000 evrov visoka ponudba za Mainlov grad v Črncih v občini Apače – kar je približno toliko, kot danes stane trisobno stanovanje v starem mestnem jedru Ptuja.

Po podatkih registra nepremične kulturne dediščine naj bi bilo po Sloveniji več kot 500 grajskih objektov. Od teh jih je dobra tretjina že razvalin ali ruševin, arheoloških najdišč, ohranjenih pa je 351 grajskih stavb. Približno 40 % vseh gradov in dvorcev je v zasebni lasti, 125 v občinski in 72 v državni lasti, za 12 stavb pa podatki niso znani.

Ne glede na lastništvo se vsi soočajo z visokimi stroški obnov in vzdrževanja ter iskanjem najboljših vsebin.

"Ni bistveno, da stavbo le obnoviš, pomembno je, da živi. Imamo cel kup dediščine, ki je zaprta že deset ali 20 let, na primer grad Pišece, ki je že od leta 2006 obnovljen, a zaprt, kar pomeni, da propada. Dediščina se najbolj ohranja, ko se upravlja," meni ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Obnovo bo kmalu dočakal tudi grad v Slovenski Bistrici, saj je župan Ivan Žagar z ministrico za kulturo Asto Vrečko nedavno podpisal pogodbo o sofinanciranju 1,2 milijona evrov vrednega projekta, za katerega so prejeli milijon evrov sofinancerskega denarja.

Streho bodo obnovili prihodnje leto, zavod za kulturo pa je že začel pripravljati digitalne vsebine oz. novitete, ki bodo (pomembno) obogatile trenutno ponudbo gradu.

Več v Štajerskem tedniku.