Letošnjemu povabilu glasbenega festivala Arsana se je odzval tudi ptujski akademski slikar Tomaž Plavec s kiparskim projektom. Porajalo pa se je veliko vprašanje, kaj naj kipar na glasbenem festivalu sploh počne; v prvi vrsti seveda glasbo ali pa nekaj v povezavi z glasbo. Iz tega izhaja tudi koncept, ki ga je pripravil za teden dni ustvarjanja na dvorišču Fürstove hiše, pred svojim ateljejem, tako da je imel pri svojem delu vsak dan občinstvo, ki je z velikim zanimanjem spremljalo nastajanje dveh novih ptujskih kiparskih stvaritev, dveh večjih hrastovih skulptur, visokih blizu 2,20 metra in težkih čez 200 kg.

Vinogradniki in vinarji predlani ustanovljene Vinarske zadruge Haloze so ponovno navdušili; njihova vina so na odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona osvojila kar 23 odličij.

Trgi in ulice Ptuja so se tretjega in četrtega avgusta spremenili v zabavno-glasbena, vinsko-kulinarična in družabna prizorišča; v Vodnikovi in Zelenikovi ulici pa je bilo živahno že drugega avgusta.

Po slovenskih vrhovih, tudi na Boču in Donački gori, so se pojavile skrivnostne lesene klopi z motivom src. Hitro so osvojile mlado in staro, fotografije in zgodbe z oznako #klopcaljubezni so na spletnih družabnih omrežjih postale pravi hit. Za kaj gre?

Ptujsko občinstvo je najboljše na svetu, so povedali svetovni in domači glasbeni gosti enega najboljših glasbenih festivalov v Sloveniji in regiji – festivala Arsana, ki je letos razrezal praznično torto ob svoji 10-letnici.

Tudi letošnje poletje je v Knjižnici Ivana Potrča, eni najlepših slovenskih in svetovnih knjižnic, pestro, pove njen direktor Matjaž Neudauer. Kljub počitniškemu času obisk ni zmanjšan. Že vsa zadnja leta je tako, bolj ali manj je enakomerno razporejen skozi vse leto. Zdaj je tudi poleti vsak dan gneča, vse več je tudi mladih družin, ki prihajajo skupaj s svojimi otroki po knjige za počitniško branje. V poletnem času je knjižnica odprta v ponedeljek in torek od 12. do 19. ure, v sredo, četrtek in petek od 8. do 15. ure.

Jubilejni festival Arsana je v devetih dneh pritegnil številne obiskovalce od blizu in daleč. Osrednje festivalsko prizorišče, kjer so potekali vrhunci 10. festivala Arsana, je pokalo po šivih, toliko je bilo zadovoljnih obiskovalcev, ki so uživali v vrhunskih predstavah.

V prostorih Društva upokojencev (DU) Zavrč v Goričaku so odprli razstavo likovnih del ljubiteljskega slikarja Milana Fostnariča ter ročnih del članic Društva gospodinj občine Zavrč in DU Zavrč.

Pravljične urice v Vitomarcih pripravijo vsak mesec. Tokrat so otroke povabili kar med travnike, k nedavno obnovljeni Pavličevi kapelici.

Na Ptuju so partnerji projekta Refresh govorili o dveh projektih povezave kulturne dediščine in mladih ter o manifestu za ohranitev kulturne dediščine kot javne dobrine. Ob tej priložnosti so podprli prizadevanje Ptuja za arheološki muzej kot državni in evropski projekt ter se zavzeli za povišanje sredstev, namenjenih ohranjanju kulturne dediščine kot pomembnega dela gospodarstva oz. turizma.

Da bi ohranili stara kmetijska orodja pred pozabo in propadom, so v Sestržah sklenili, da postavijo kozolec, ki bo služil kot muzej na prostem. Za zdaj še diši po sveže žaganem lesu, a že septembra ob občinskem prazniku naj bi širil zgodbo kulturne dediščine kraja.

Po uspešnih dogodkih, pohodu na Grmado, festivalu narodno-zabavne glasbe in likovne kolonije, ki jih organizira Turistično društvo Vurberk, so se prizadevni člani lotili že naslednjih.

V Miheličevi galeriji je v okviru tradicionalnih muzejskih pogovorov 21. junija potekala predstavitev najnovejše knjige dr. Boža Grafenauerja Zgodbe iz izgnanstva v Srbijo in bojev na sremski fronti, doktorja pravnih znanosti, upokojenega izrednega profesorja Pravne fakultete Univerze v Mariboru, predsednika Kluba koroških Slovencev Maribor 2001–2009, ministra v Drnovškovi vladi 1997–2000, avtorja številnih knjig s področja ustavnega prava, javne uprave in lokalne samouprave, ki se je v zadnjem času lotil tudi del z zgodovinsko tematiko.

Obogatitveni program kot nadstandard je bil v Vrtcu Ptuj vpeljan že leta nazaj. Najprej je strošek za štiri vzgojiteljice, ki poučujejo ples, petje, angleščino in nemščino, krila ptujska občina, od leta 2014 naprej pa ga prištevajo v ekonomsko ceno, kar pomeni, da ga plačujejo tudi starši. Od septembra bodo ples in glasbo kot nadstandard ukinili, s čimer naj bi znižali stroške, ki na letni ravni znašajo nekaj več kot sto tisočakov.

Največji slovenski festival sodobne umetnosti Art Stays Ptuj 2018 in v tem delu Evrope je 13. julija sklenil letošnjo enotedensko edicijo, že 16. po vrsti, z več kot 60 umetniki iz 20 držav sveta. Ukvarjal se je s krhkostjo materialov ter krhkostjo družbenih odnosov in političnih razmer. Vse do 9. septembra pa si bo mogoče v ptujskih razstaviščih, v galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem, v Tovarni umetnosti v Majšperku in tudi na prostem ogledati umetnine letošnjih festivalskih udeležencev, ki so ustvarjali na temo Krhko.

Prvi trije tedni uličnih poletnih počitniških delavnic so za nami. Še natanko dva tedna imajo otroci časa, da se pridružijo kakšnim zabavnim, brezplačnim ustvarjalnim delavnicam. Do konca poletja bo sicer na voljo še veliko drugih zabavnih in poučnih aktivnosti.

V cerkvi sv. Jurija na Ptuju (proštiji) je 15. julija potekala slovesnost nove maše, slavje za celotno cerkev, novomašnika p. Vladimirja Rufina Predikaka iz Grajene (župnija sv. Jurija na Ptuju). Posvečen je bil 25. junija v Mariboru. Izbral si je geslo Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.

Na tematiko letošnjega že 16. festivala sodobne umetnosti Art Stays se navezujeta tudi razstavi Kol'kor kapljic, tol'ko let, razstava pivskega posodja iz ptujskega muzeja iz različnih zgodovinskih obdobij v Salonu umetnosti in razstava sedmih umetnikov iz partnerske občine Jezernica (Seeboden) na avstrijskem Štajerskem.

V vzhodnem grajskem stolpu na ptujskem gradu je od 5. julija na ogled likovna razstava Oeltjenova ptujska nagrobnika, ki jo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravil v sodelovanju z umetnikovo pravnukinjo Martino Mehrmann-Schmidt in upokojenim pastorjem Ulrichom Hollwegom iz Nemčije.

Če pustimo ob strani probleme z gledališko stavbo, podfinanciranjem dejavnosti Mestnega gledališča Ptuj ter zadnje kadrovske zaplete v svetu zavoda, je bilo letošnje leto doslej na odrskem področju nadvse uspešno.