Nenaklonjeno vreme ni preplašilo pustnih mask in likov iz domačih krajev ter iz okoliških držav, ki so na pustni ponedeljek okupirale Dornavo.
Na ormoški občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so podelili 18 značk Franca Ksavra Meška za ustvarjanje na kulturnem področju ter tri značke za dosežke na področju športa v lanskem letu.
Sveti Tomaž so minulo soboto zavzele zelo slikovite pustne maske. V tradicionalni povorki Fašenk po tomaževsko je sodelovalo kar 17 skupin, strokovno komisijo pa je med odraslimi tekmovalnimi skupinami najbolj prepričala simfonija godal iz Juršincev.
Tudi Markovce so v soboto, na njihov največji praznik, kot fašenku radi rečejo domačini, preplavile pustne šeme.
Veliko veselja so v nedeljo ob etnografskih skupinah prinesle tudi karnevalske, ki jih je bilo sicer manj kot prejšnja leta, le 14, a so vse po vrsti stavile na lepoto, razigranost in barvitost oblačil.
Dramska sekcija Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk je v kulturni dvorani majšperškega kulturno-poslovnega centra premierno uprizorila gledališko predstavo Krivica boli.
Na prvi vaji mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg se je konec januarja leta 2003 zbralo 18 pevcev, je povedala predsednica zbora Silva Kajtezovič, ki je bila tudi pobudnica za njegovo ustanovitev.
Slovenska skupnost v Clevelandu bo tudi letos za pusta pripravila kurentovanje, ki je v šestih letih iz etno festivala preraslo v dogodek za celotno mesto z okolico.
Tudi letošnje območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga tradicionalno organizira Območna izpostava (OI) JSKD Ptuj pod naslovom Pozdrav sosedu, je potekalo v dveh delih.
Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni praznik, od osamosvojitve Slovenije naprej tudi državni praznik in dela prost dan. Kako bomo spomin na pesnika Franceta Prešerna počastili natanko 169 let po njegovi smrti?
V tomaževskem hramu kulture se je na območnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž pod naslovom »Bogastvo ljudske zakladnice« dobro uro razlegala ljudska pesem.
Katarini Pungračič, novo okronani 22. vinski kraljici Slovenije, so v kulturni dvorani v Goričaku v domači završki občini pripravili slovesen in topel sprejem – tak, kot kraljici pritiče.
Pri založbi Beletrina je izšel nov roman Aleša Štegra z naslovom Neverend, ob tej priložnosti so v ptujskem mestnem gledališču pripravili posebno bralno uprizoritev.
Po letu dni so si kurenti, polni pričakovanj, ponovno nadeli kožuhe in zvonce. Svojo opravo bodo letos še kako potrebovali, saj je zima tik pred začetkom letošnjega 58. Kurentovanja pokazala zobe.
Etnolog Niko Kuret je v Prazničnem letu Slovencev zapisal: »Pustni čas, naj bo dolg ali kratek, se brž izteče.« Da ure v petem letnem času tečejo nekoliko nenavadno, dobro vemo. Manj znano pa je, da tu in tam pošteno zaškriplje že pri datumih …
Pa smo ga dočakali: 58. Kurentovanje 2018 se z današnjim dnem začenja! Trajalo bo 11 nepozabnih dni, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako dobro jih bo izkoristil. Z vrha vodstva Kurentovanja je prišlo tudi posebno navodilo: na pustni torek od 12. ure naprej v mestu ne dela nihče več!
Gost tretjega januarskega četrtka in obenem prvega dogodka četrtkovih zgodb v The Legend Pubu v Murkovi je bil Branko Brumen, od leta 2012 predsednik Kurentovanja, podpredsednik Evropskega združenja karnevalskih mest, oče princev karnevala, ustanovni predsednik FECC-a Slovenija, ki je svoj pečat pustil tudi v družbeno-političnem življenju nekdanje velike občine Ptuj, MO Ptuj in tudi države kot državni svetnik. Malo manj pa je znano, da je bil nekaj let tudi vodja olimpijskega strelišča – Strelski gaj v Pragerskem, ga je v uvodu predstavil Vojo Veličković, zatem pa mikrofon predal Špeli Težak.
Letos bo minilo sto let od izida prve slovenske poštne znamke, jubilej bodo na Pošti Slovenije (PS) novembra obeležili z izdajo priložnostne poštne znamke. Od osamosvojitve države do danes so izdali že skoraj 1.200 različnih malih umetnin, zdaj zbirajo predloge za priložnostne poštne znamke v letu 2020.
Folklorno društvo Lancova vas je na dan svetih treh kraljev v lancovskem vaškem domu pripravilo osmo srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž.
Stoperška folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Kulturno-prosvetnega društva (KPD) Stoperce, je ob desetem jubileju svojega delovanja v prenovljenem Domu krajanov Stoperce pripravila Antonovo prireditev.
