Ptujski igralec Nenad Nešo Tokalić je letošnji dopust skoraj v celoti namenil svoji ob igralstvu nadvse veliki ljubezni – glasbi. S skupino Popperkeg so pripravili odmeven koncert v Murkovi ulici. V začetku avgusta pa je že odpotoval v Beograd, kjer so začeli snemati četrto sezono TV-nadaljevanke Dragi sosedje, kjer bo ostal vse do oktobra.

Predzadnji teden počitnic je že po tradiciji rezerviran za druženje nepregledne množice otrok, ki popestrijo in poživijo dogajanje na ptujskih ulicah in trgih. V sklopu letošnjega, 15. oratorija se jih je družilo kar 250, zanje pa je skrbelo 80 animatorjev.

Že drugo leto leto zapored je bila sobotna promenada poezije del festivala Dnevi poezije in vina, ki je vabil s poezijo, petjem, plesom, akrobacijami.

Simpozij Forma Viva je pred 16 leti zasnoval in udejanjil Ivan Dvoršak iz Dežnega pri Makolah, ki je v to haloško občino pripeljal kiparje, katerih pečat je še danes viden na najdaljši transverzali umetnosti pri nas in širše. Zadnja leta se je simpozij soočal s finančnimi težavami, saj je občina Makole zategnila mošnjiček. In čeprav so krožile napovedi, da bo simpozij ugasnil, je ta preživel. Letos se bo začel v Majšperku, zaključil pa v Rogaški Slatini.

Med udeleženci letošje 41. evropske žonglerske konvencije je bil tudi Nejc Ekart. Vsako leto na žonglerski konvenciji zaseda odbor Evropske žonglerske zveze (EJA). Žonglerji in odbor se srečajo ter razpravljajo o pomembnih temah za žongliranje v Evropi. Na zasedanju se volijo predstavniki držav, ki so izvoljeni za dve leti.

Festival Dnevi poezije in vina je v letošnji 22. izdaji doživel številne organizacijske spremembe in vsebinske izboljšave. Beletrina je kot njegova organizatorica tudi na knjižnem področju v letošnjem letu naredila veliko. Vodja festivala Aleš Šteger omenja štiri publikacije: Zbrane pesmi Jureta Detele, Jutro Tomaža Šalamuna ter knjigi dveh častnih gostov letošnjega festivala: izraelske pesnice Agi Mishol Čipka na železu in nemškega pesnika Michaela Krügerja Notranja skrivnost.

V Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož tudi čez poletje ni zatišja. V zeleni oazi so vsak četrtek na sporedu zeliščarski popoldnevi in zanimiva srečanja z različnimi strokovnjaki, predvsem domačini. V družbo dobrih knjig vabijo tudi s policami s posebnim izborom za poletno branje in s knjigami ob ormoškem poletnem kopališču.

»Vsak dan smo mi vsi postavljeni pred izbiro, ali bomo delali za kulturo srečevanja ali pa za kulturo prezira, za rojevanje življenja ali za uničevanje življenja in za smrt,« je zbranim vernikom ob največjem Marijinemu prazniku v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori dejal mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Le še nekaj dni nas loči od pričetka 11. Rimskih iger. Gre za enega največjih in najprepoznavnejših dogodkov, ki predstavljajo življenje pred 2000 leti, ko je bil Ptuj mogočno in zelo pomembno rimsko mesto. Tokratni dogodki so tudi napoved vsega, kar bo sledilo v prihodnjem letu, med drugim otvoritve stalnega kampa, ki naj bi se zgodila maja. Načrtov je še veliko; med drugim tudi ureditev avtokampa z možnostjo prenočitve v prav posebnem rimskem ambientu.

Deseti, jubilejni glasbeni festival Arsana je letos odprl novi oder, oder talentov na Slovenskem trgu, na katerem so se uspešno predstavili številni pevski in glasbeni talenti. Med njimi je bila tudi Naja Fridl, zmagovalka četrte sezone projekta družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji.

Še ni tako dolgo, kar smo praznovali 30-letnico delovanja, sedaj pa je pred nami že 35-letnica.

Dva avtorja, dva umetniška stila sta stopila na pot skupne razstave, Razstave sošolcev. Domačina in sošolca v osnovnošolskih klopeh Branko Gajšt in Gregor Samastur sta upodobila krajino, ki je, ujeta v brezčasnost platna, na ogled v galeriji AP na Bregu pri Majšperku.

Letošnjemu povabilu glasbenega festivala Arsana se je odzval tudi ptujski akademski slikar Tomaž Plavec s kiparskim projektom. Porajalo pa se je veliko vprašanje, kaj naj kipar na glasbenem festivalu sploh počne; v prvi vrsti seveda glasbo ali pa nekaj v povezavi z glasbo. Iz tega izhaja tudi koncept, ki ga je pripravil za teden dni ustvarjanja na dvorišču Fürstove hiše, pred svojim ateljejem, tako da je imel pri svojem delu vsak dan občinstvo, ki je z velikim zanimanjem spremljalo nastajanje dveh novih ptujskih kiparskih stvaritev, dveh večjih hrastovih skulptur, visokih blizu 2,20 metra in težkih čez 200 kg.

Vinogradniki in vinarji predlani ustanovljene Vinarske zadruge Haloze so ponovno navdušili; njihova vina so na odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona osvojila kar 23 odličij.

Trgi in ulice Ptuja so se tretjega in četrtega avgusta spremenili v zabavno-glasbena, vinsko-kulinarična in družabna prizorišča; v Vodnikovi in Zelenikovi ulici pa je bilo živahno že drugega avgusta.

Po slovenskih vrhovih, tudi na Boču in Donački gori, so se pojavile skrivnostne lesene klopi z motivom src. Hitro so osvojile mlado in staro, fotografije in zgodbe z oznako #klopcaljubezni so na spletnih družabnih omrežjih postale pravi hit. Za kaj gre?

Ptujsko občinstvo je najboljše na svetu, so povedali svetovni in domači glasbeni gosti enega najboljših glasbenih festivalov v Sloveniji in regiji – festivala Arsana, ki je letos razrezal praznično torto ob svoji 10-letnici.

Tudi letošnje poletje je v Knjižnici Ivana Potrča, eni najlepših slovenskih in svetovnih knjižnic, pestro, pove njen direktor Matjaž Neudauer. Kljub počitniškemu času obisk ni zmanjšan. Že vsa zadnja leta je tako, bolj ali manj je enakomerno razporejen skozi vse leto. Zdaj je tudi poleti vsak dan gneča, vse več je tudi mladih družin, ki prihajajo skupaj s svojimi otroki po knjige za počitniško branje. V poletnem času je knjižnica odprta v ponedeljek in torek od 12. do 19. ure, v sredo, četrtek in petek od 8. do 15. ure.

Jubilejni festival Arsana je v devetih dneh pritegnil številne obiskovalce od blizu in daleč. Osrednje festivalsko prizorišče, kjer so potekali vrhunci 10. festivala Arsana, je pokalo po šivih, toliko je bilo zadovoljnih obiskovalcev, ki so uživali v vrhunskih predstavah.

V prostorih Društva upokojencev (DU) Zavrč v Goričaku so odprli razstavo likovnih del ljubiteljskega slikarja Milana Fostnariča ter ročnih del članic Društva gospodinj občine Zavrč in DU Zavrč.