Arhiv Štajerskega Tednika

Nevenka je začela risati že v srednji šoli, kjer je pogosto kar med poukom risala portrete. Še posebej se spominja učitelja aranžerstva Oroviča, ki ga je prav tako med poukom narisala na majhen kos papirja. Ker ga je gledala in sproti risala, je ugotovil, da se nekaj dogaja. Ko je zvonec oznanil konec ure, je risbo hitro skrila v bojazni, da bo dobila slabo oceno. Vprašal jo je, kaj je delala. Pokazala mu je narisan portret. Na njeno veliko veselje jo je vprašal, ali lahko sliko zadrži, tako mu je bila všeč. O kakšni slabi oceni pa ni bilo ne duha ne sluha.

Vedno je risala za prijatelje, za svoje otroke, ki so imeli v svojih sobah velike risbe Pepelke, deklice z vžigalicami, tudi meter in pol velikega Miki miška. Veliko slik krasi tudi domači vikend. V glavnem pa je risala zase, tega ni obešala na veliki zvon in tudi svojega ustvarjanja vse do letos ni delila z javnostjo. Na eni od vaj plesne skupine Graciosa pa je padla ideja o razstavi. Pobudo je sprejela, v štirih mesecih je ustvarila 24 slik, vse ponoči, ker je zanjo to čas največjega navdiha. Prevladujejo risbe s svinčnikom. „En svinčnik, en risalni blok, ena radirka ti spremenijo življenje,“ pravi.

Preberite več v Štajerskem Tedniku