Ptuj ima istega zavetnika kot Anglija
V Galeriji Magistrat so včeraj odprli razstavo ZA Ptuj pod naslovom Ko se je na Ptuju pisalo leto 1376 – ob 650. obletnici nastarejšega mestnega statuta.
Dr. Dejan Zadravec, avtor razstave, je poudaril, da je ptujski mestni statut iz leta 1376 zaradi svoje redkosti in vsebine pomemben pravni, zgodovinski in kulturni spomenik. Je najstarejši pravni spomenik za celinska mesta na območju RS
V 14. stoletju je bil Ptuj bogato srednjeveško mesto. Prvi ptujski mestni statut je vsebinsko obsežen rokopis na 52 pergamentnih listih, ki je v svojem bistvu presegel meje mesta, zaradi njegove obsežnosti in kakovosti so ga v določeno uporabo prevzela tudi druga štajerska in kranjska mesta, je ob odprtju razstave izpostavil njen avtor. Delovanje mesta ureja v 195 členih, zrcali zapleteno razmerje med oblastjo, ki jo je poosebljal salzburški nadškof, mestni uradniki in meščani.
Kar tretjina statuta ureja področja gospodarskega prava (mitnina, obrt in trgovina, sejmi, delovanje cehov). V preostalem delu pa se osredotoča na civilno, dedno in kazensko pravo. Kazni so bile natančno določene glede na težo dejanja, od zmerjanja do najhujših zločinov, kot so umori, posilstva in razbojništva.
"Raziskovalci ptujske zgodovine se s prvim ptujskim statutom neprekinjeno ukvarjajo že od konca tridesetih let 20. stoletja dalje. Vrhunec raziskav pa vsekakor predstavljajo dogodki ob njegovi 620. obletnici,“ je ob odprtju razstave še povedal njen avtor Dejan Zadravec ter povabil k ogledu razstave o izjemnem pravnem spomeniku Ptuja.
Odprtja razstave se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.
Sledila je okrogla miza o prvem ptujskem mestnem statutu, njegovem pomenu za mesto v času njegovega nastanka in samem mestu. Strokovno razpravo, na kateri so se štirje ugledni strokovnjaki Branko Vnuk, Lilijana Urlep, Boris Hajdinjak in Marija Hernja Masten osredotočili na raziskovalne drobtinice, je vodil avtor razstave Dejan Zadravec.
Judi so bili na Ptujskem izjemno močna skupnost
Četudi so bili Salzburški škofje za Ptuj v tistem času zelo pomembni, so bili v lokalnem smislu pomembnejši Gospodje Ptujski, ki so izmrli leta 1438 in še do danes o njih ni napisana nobena temeljna študija. Boris Hajdinjak, direktor sinagoge Maribor, je opozoril na pet členov znotraj 195 členov statuta, ki govorijo o Judih. Judovska skupnost na Ptuju je bila močna in pomembna, kot tudi v nekaterih drugih mestih. V nekaterih mestih jih je bilo toliko, da so imeli svojo sinagogo, prostor, v katerem se je opravljala javna molitev. Za javno molitev pa je bilo minimalno potrebnih deset moških.
Na razdalji 25 km sta bili dve sinagogi, ena v Mariboru, ena na Ptuju, ki naj bi se nahajala v stavbi na Jadranski ulici 9, kar pa še ni raziskano. Če se bo to izkazalo za resnico, bomo imeli na kratki razdalji dva izjemna spomenika. Ne Benetke, Dubrovnik, Split, Dunaj, München, nimajo srednjeveške sinagoge, Maribor pa jo ima.
Členi iz prvega ptujskega mestnega statuta so bili pri prodajah Judom uporabljeni že v 13. stoletju. Naše mestno pravo se je uporabljalo že veliko prej, kot je bilo zapisano, je spomnila Marija Hernja Masten. Prvi ptujski mestni statut naj bi po njenem mnenju objavili in prebrali na Jurjevo leta 1376. Sicer pa je sveti Jurij zelo priljubljen svetnik in zavetnik v številnih okoljih. Ptuj bi lahko v promocijskem smislu tudi gradil na tem, da ima istega zavetnika kot Anglija.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.