Jezero lepo na razglednici, v resnici pa zaudarja
Sredi avgusta je plavajoči bager na Ptujskem jezeru s posebnim nastavkom (grabljami) iz vode čistil travo. Posnetek delovnega stroja je zaokrožil po spletu, komentarji na objavo pa so bili različni.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Eni so odstranjevanje trave pozdravljali, drugi so temu ostro oporekali, saj da morijo vodni živelj.
Ptujsko jezero je najlepše na fotografijah. Če smo ob njem, s fotografij občudovanja vredna lepota zbledi. Skalijo jo neprijetne vonjave, razpadajoče in zgnite naplavine, kadavri ptičev in rib, na površju plavajoče alge in trava. Dno jezera je prekrito z debelo plastjo strupenega mulja, v katerem so med drugim težke kovine.
Z visoko rečno travo preraščeno polje mulja je ob letošnjem suhem in vročem poletnem vremenu pogledalo na svetlo. Letošnji nizki vodostaj in posledično več svetlobe sta rast trav pospešila. Ogromno je je bilo tudi na gladini, na jezu Markovci so jo fizično odstranjevali.
Enako so storili na območju Rance na Ptuju, naročnik del je bilo Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za vzdrževanje plovnega režima na Ptujskem jezeru.
A mnenja okoli mehanskega odstranjevanja trave so se na spletu hitro začela kresati. Del javnosti je dela pozdravil, predlogi so bili, da bi se lahko na takšen način čistila vodna površina območja Rance in tudi širše celotno jezero. V luči urejenosti ter za oko in nos privlačnega okolja (ob jezeru velikokrat zaudarja) bi to bilo dobrodošlo.
Varuhi narave so drugačnega mnenja, poudarjajo, naj bo invazivnih posegov v naravno okolje čim manj. Ob čiščenju trave z jezera so opozorili, da gre za nepopravljivo škodo, saj so s travo iz jezera zajeli ribice in druga vodna bitja ter jih pomorili.
Trava ovira pretok vode
Kot je razumeti, želijo ljudje urejeno urbano okolje z neokrnjeno in nedotaknjeno naravo. Na Ptujskem jezeru, ki je skoraj 50 let usedalnik raznovrstne nesnage in odplak, je brezhibno urejeno naravo težko pričakovati. Okolje je močno degradirano, in če se nič ne počisti, je samo še slabše: narava gnije, se zarašča in zaudarja.
Sicer pa je treba gledati tudi na javno varnost; kakšno škodo povzročajo nevzdrževani vodotoki, smo v Sloveniji že nekajkrat občutili.
»Varovanje narave in zagotavljanje varnosti ljudi se nikakor ne smeta izključevati,« so poudarili v Dravskih elektrarnah Maribor, ki so skrbnik Ptujskega jezera. Dodali so, da se je trava na Ptujskem jezeru letos zaradi ugodnih pogojev precej razrasla (rmanec, dristavec in račja zel ali kanadska vodna kuga), a da je sami ne odstranjujejo.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.