ČG

V njej objavlja svoje davne in novejše prispevke, ki jih je malo osvežil ter razporedil po tematiki. Prva dva šaljiva prispevka v publikaciji sta sicer očetova. Mitjev oče Radovan Gobec je bil namreč velik zabavljač v veselih družbah.

Med vsemi teksti je izbral dva, ki sta še vedno aktualna, nastala naj bi med obema vojnama, sam pa ju je nekoliko osvežil in dopolnil. Slišali so ju v vsaj stotih pevskih omizjih in veselih družbah. Drugi teksti pa so vsebinsko vezani na pevske zbore. »Na šaljiv način opisujejo samovoljnosti in domišljavosti nekaterih zborovodij in pevcev, drugi pa so večni in šaljivi dvoboj med basi in tenorji v zborih. Nekaj prispevkov je bilo objavljenih v Naših zborih, ostali pa v Pevskem listu, glasilu Pevske zveze Slovenije, ki je žal presahnilo,« Mitja Gobec predstavi svojo tretjo publikacijo.

Kaj bi zapeli peli naši politiki na odru v Stožicah

Dva prispevka, šaljivo vabilo na koncert slovenskih politikov dvorani Stožice, ki izvajajo slovenske popevke, in družinsko srečanje v letu pandemije, ko so bile težave s koncerti, pa pred tem še nista bila nikjer objavljena. Spored koncerta je prav zanimiv. Na njem bi Dan ljubezni npr. pela Matej Tonin in Janez Janša, Trideset let Igor Bavčar, 'back vokal' Ladislav Troha in Tone Krkovič, Balkoni moje mladosti Eva Irgl.

Tudi družinsko srečanje je prav zanimivo branje, ki se dogaja med pandemijo kovida, ko se ni smelo nikamor. Akterji, oče, sin in bratranec, so se dobili na internem srečanju, na katerem so vsako navajanje politike 'kaznovali' z buteljko. Srečanje je sicer potekalo pod maskami, za pitje so jih sneli. Tudi sicer so na tem srečanju marsikaj 'odkrili', se čudili nekaterim navodilom v času pandemije, tako obvestilu uradnega govorca o zelo natančnih navodilih za igranje golfa, zlasti pa balinanja. Do tistega trenutka namreč niso vedeli, da imamo v Sloveniji toliko golfistov in balinarjev, da je treba ta pravila uradno javno razglasiti.

Več v Štajerskem tedniku