ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V pogovoru z vodjem tega programa v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Gregorjem Korošcem so spoznali vrhunska športnika Tadejo Brankovič (biatlonko) in Ivana Konrada Trajkoviča (tekvondoista).

Z mladimi sta delila vsak svojo športno zgodbo, vzpone in padce, uspehe in poraze, ki so sestavni del športa, saj ni vrhunskega športnika, ki ne bi kdaj kiksnil zaradi mentalnih blokad, izgube koncentracije. S spodrsljaji se je treba spopasti, soočiti, in zmagati. Pot je valovita, ne gre samo navzgor.

V športu je več porazov kot nagrad, padci te delajo močnejše. „V trenutku, ko se to zgodi, je seveda neprijetno. „S treningi pa se da veliko popraviti, saj je vsak trening bližje uspehu,“ je povedal Ivan Konrad Trajkovič. Nadvse pomembna je rutina, ker ko smo v rutini, se počutimo varno. Ko je dan sistematiziran, ko veš, kaj te čaka, veliko lažje in bolj samozavestno vse izpelješ. Šport, vsakdanje življenje in posel se zelo povezujejo. V veliko pomoč so pri tem tudi knjige, ki so vedno dosegljive.

Slovenija

Vse več otrok v varstvu institucij. Zakaj je tako?

Šport – izjemna popotnica za življenje

Tadeja in Ivan sta bila med najboljšimi na svetu, sebe in Slovenijo sta razveselila s številnimi odličnimi rezultati. Kot majhna deklica Tadeja ni nikoli sanjala o olimpijski medalji. Ko jo je potegnilo v šport, se mu je maksimalno posvetila. Z 18 leti je bila prvič na olimpijskih igrah. Vsaka naslednja olimpijada je bila drugačna. Udeležila se je štirih olimpijskih iger. Osvojila je več medalj v svetovnem pokalu v biatlonu. Njena peta olimpijada, kot je naslov njene knjige, pa ni bila borba za medaljo, ampak za življenje.

Ivan je že kot zelo mlad želel na olimpijske igre. Leta 2009, ko je postal evropski prvak do 21 let, je to postalo malo bolj realno. Ko se je pri dvajsetih letih kvalificiral na olimpijske igre, so se mu izpolnile sanje. Zelo je zadovoljen s svojo kariero. Če ne bi imel visokih ciljev, ne bi dosegel vsega ostalega. Mladim je položil na srce, naj bodo veseli, da imajo privilegij, da se lahko udejstvujejo v športu, da trenirajo. „Ohranite šport, ker vas gradi kot osebnost, krepi vašo osebnost, prispeva k zdravju, daje izjemne izkušnje za življenje, za poslovno življenje. V športu se tkejo najboljša prijateljstva,“ pa je Tadejino sporočilo mladim športnikom.

Kmetijstvo

Škoda ni le statistika. Za vsakim uničenim hektarjem stoji družina

Knjigi nikoli ne zmanjka baterije

Tadeja Brankovič je odraščala v športu, brez telefona, s 15 leti je odšla v svet, na poti je bila 250 dni v letu, zato je športno gimnazijo delala na daljavo. Ta je bila povsem drugačna od današnjega šolanja na daljavo, saj ni bilo telefonov, tablice, računalnikov, možnosti uporabe zooma. Kljub odsotnosti je letnike redno izdelovala, zavedala se je, da je šola pomembna, da brez športa lahko živi, brez izobrazbe pa ne. Meni tudi, da je absolutno boljše dve uri brati knjigo kot pa biti na telefonu. Tudi ne more biti izgovorov, da ni bilo časa za nalogo, učenje. Njen odgovor v takih primerih je vedno krut, ker če ima nekdo čas, da je na telefonu več ur, ima tudi čas za učenje. Samo znati je treba izbrati. Ni pa vse slabo v moderni tehnologiji, kjer je mogoče dobiti veliko koristnih informacij.

Politika

Destrnik: kako sta Pukšič in Tetičkovič Toplakova potovala na Japonsko

S knjigo lahko veliko pridobiš, širiš svoje znanje, besedni zaklad. Mladi športniki se bodo, če se že niso, slej kot prej soočili s stresom. Knjiga je odlična stvar, ki pomaga pri koncentraciji in odmisliti nekatere druge stvari. „Ko bereš knjigo, in če hočeš vedeti, za kaj gre v njej, moraš biti pozoren in prisoten. Dobra stvar pri knjigi je tudi, da ji ne more zmanjkati baterije. Vedno jo lahko bereš, vedno se lahko kaj novega naučiš, se ob njej umiriš, skoncentriraš,“ pa je svoje izkušnje s knjigo delil Ivan Konrad Trajkovič.