Arhiv Štajerskega Tednika

Dobrih pet let si poučevala na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. Si kdaj sanjala o tem, da boš postala znana glasbenica?
»Moje sanje so se že od malih nog vrtele predvsem okrog glasbe. Ne o tem, da bi postala znana, temveč o tem, da bi z glasbo razveseljevala ljudi. Ko sem bila stara pet let, so bile moje sanje, da bi igrala violino, na srečo sta moja starša te sanje uresničila. Najprej so bili majhni odri, na katerih sem nastopala, potem so postajali vse večji, prav tako so sanje ter želje postajale vse večje. Violino igram skoraj 25 let, 15 let pa aktivno nastopam. Še pred Učiteljicami sem sodelovala s številnimi slovenskimi glasbeniki, kot so skupina Glissando, Halgato bend, Gitano bend, Nova legija, tamburaši iz Cirkulan, Podstenski tamburaši iz Kočevja, pevka Mili, Marjan Zgonc, Omar Naber in mnogi drugi.«

Kaj je pretehtalo, da si pustila službo v Ljubljani in čisto zares skočila v glasbene vode?
»Na dveh stolih hkrati ne moreš sedeti, tako tudi jaz nisem mogla hkrati opravljati dveh različnih poslov. Ni bilo več časa za spanje, ne za družino, ne za prijatelje. Nekaj mesecev sem poskušala usklajevati vse obveznosti v šoli in skupini, nato pa sem prišla do zaključka, da tako ne bo šlo. Prevladala je moja ljubezen do glasbe; odločitev niti ni bila tako težka in moram reči, da mi ni žal. Šalim se, da sem tako ali tako ostala učiteljica, le da zdaj samo za vikende J.«

Kako je sicer nastala skupina Učiteljice?
»Priznana glasbena producenta Dušan Bačić in Bojan Dragojević iz Beograda, avtorja številnih glasbenih uspešnic Severine, Nede Ukraden, Jelene Rozge, Jasmina Stavrosa …, sta se odločila, da bosta ustanovila svojo skupino. Naredila sta avdicijo za dekleta v Zagrebu, nanjo sem se tudi sama prijavila. Prijavilo se je več kot 100 deklet iz Hrvaške in seveda sem bila izredno vesela, da sem bila med tremi izbranimi. Sama sem se prijavila, ker sem zmeraj rada spoznavala nove ljudi v glasbenem svetu, spletala nova sodelovanja in ker sem verjela, da gre za dobro stvar, saj za tem stojita avtorja največjih hitov v zadnjem času.«

Brez ljubezni do glasbe gotovo ne bi šlo ...

»Glasba mi je zmeraj pomenila zelo veliko. Nikoli mi ni bilo težko nešteto večerov preživljati na kakšnih vajah ali sobotnih večerov namesto zunaj s prijatelji preživljati na nastopih. Sedaj imam srečo, da se lahko posvetim izključno glasbi.«

In kako je videti tvoj dan? Si po vseh teh nastopih sploh želiš kakšne zabave, glasne glasbe?
»Moji dnevi se med seboj zelo razlikujejo. Ko punce nimamo nobenih obveznosti in nastopa, zelo rada dolgo spim. Poskušam, da se po napornih vikendih dobro spočijem. Rada kaj preprostega skuham, in če se le da, jem doma. Čez dan se pozimi odpravim do fitnesa, kjer ohranjam kondicijo za nastope; ko je toplo, se odpravim na tek ali rolerje. Rada zavijem s prijateljicami na kakšno kavo, skupaj se večkrat odpravimo na potep po trgovinah, saj za nastope potrebujem precej različne garderobe. Skoraj vsak dan se v Beogradu odpeljem do glasbenega studia Empire, v katerem sem se zaposlila, tam se zmeraj kaj novega »kuha« J. Dušan in Bojan ustvarjata nove pesmi, velikokrat tudi sama snemam violino za druge izvajalce. Čeprav je nočno življenje v Beogradu zelo pestro tudi čez teden, se sama bolj redko odpravim na znane zabave po splavih in klubih. Tega imam že čez vikend čisto dovolj. Večere raje preživim v družbi meni dragih ljudi, brez gneče in glasne glasbe ali pa ostanem doma in pogledam kakšen dober film. Povprečno se mi takšni umirjeni dnevi zgodijo samo po trije na teden. Vsi ostali dnevi so popolnoma drugačni, to pomeni vstajanje zgodaj zjutraj, pakiranje za večdnevno odsotnost, večurna potovanja v avtomobilu, kjer naredimo čez vikend tudi po 2000 kilometrov. In potem seveda nastopi, intervjuji, fotografiranja, snemanja in spanje po hotelih. Tako gre bolj ali manj iz tedna v teden, tako da čas mineva zelo zelo hitro.«

Na svoji glasbeni poti si se srečala s številnimi glasbenimi zvezdami, sodelovale ste med drugim tudi s Severino ...
»Kot skupina smo sodelovale z Jasminom Stavrosom, Nedo Ukraden in nazadnje še s Severino. Sicer srečujemo seveda celo glasbeno estrado in s časom to postane čisto običajno. Na prvi pogled so ti ljudje zvezde, ko pa z njimi klepetaš, pa vidiš, da so to vse čisto normalni ljudje. Tudi Severina. O njej imam zelo dobro mnenje, je dobra, pametna, uspešna ... Zmeraj je veselo, ko se srečamo na kakšnem nastopu in skupaj zapojemo Generale moj.«

Ali morda snemate kak nov hit? Kaj načrtujete?
»Učiteljice seveda pridno delamo naprej, po izdanih šestih pesmih in videospotih, ki se redno vrtijo na radijskih in televizijskih postajah ter imajo na kanalu Youtube skupno več kot 50 milijonov ogledov, imamo pripravljeno že novo pesem, ki bo izšla takoj v začetku leta, prav tako seveda videospot, ki smo ga posnele v Romuniji. Gre za našo najbolj čustveno pesem do sedaj in komaj čakamo, da jo predstavimo. V Beogradu pripravljamo seveda že nove pesmi, s katerimi bomo zaokrožile naš album, ki je v planu v prvi tretjini novega leta. Načrtov in ciljev nam ne zmanjka.«

Ana, ti si sicer tudi izredno ponosna Slovenka. Pogrešaš kaj domačo državo, glede na to da sedaj živiš v Beogradu?

»Zmeraj povsod ponosno povem, da prihajam iz Slovenije. Srečo imam, da imamo tudi v Sloveniji veliko nastopov, tako da se precej pogosto oglasim v Trnovski vasi pri svoji družini, trudim se, da najdem čas tudi za prijatelje, ki jih seveda pogrešam.«

Kakšno je življenje v Beogradu?
»Življenje v Beogradu se precej razlikuje od tistega v Sloveniji. Najprej sem se morala navaditi,da je zelo velik in v njem živi veliko število ljudi, okrog 2,5 milijona. Tako se še danes po mestu velikokrat vozim z navigacijo. V mestu je zmeraj veliko ljudi, tudi ko je ura pozna, trgovine in lokali so odprti dolgo v noč, veliko je odprtih 24 ur. Brez težav tudi ob dveh zjutraj kupuješ mleko ali likalnik. Nočno življenje je zelo pestro, splavi in klubi so vsako noč polni tudi čez teden. V Beogradu se hitro porediš, na vsakem vogalu diši po dobri hrani, ne manjka pa seveda tudi veliko dobre glasbe, ki odmeva iz njihovih kafan. Sicer pa so med ljudmi precej velike razlike. So ljudje, ki veliko zaslužijo, je pa ogromno takih, ki živijo precej skromno. Ljudje so prijazni, radi imajo Slovence.«

Pravkar so minili prazniki. Si jih izkoristila tudi za skok v domače kraje? In kaj si si zaželela v novem letu?
»Prazničen čas sem preživela razpeta med nastopi, ki jih v decembru seveda ni manjkalo, in svojo družino. Srečo imam, da me družina pri mojem delu podpira, tako da ni slabe volje, ker sem nastopala tudi na božični dan in novo leto.

V novem letu si želim predvsem zdravja. Mislim, da je to tisto, kar je najpomembnejše.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku