Na vrhuncu poletja, ko visoke temperature naravnost kličejo v senco in marsikdo na dopustu nabira novih moči, je bilo v Veliki Varnici organizirano srečanje Flajsovih sorodnikov. Zbrali smo se na domačiji Andreja Cafute, v neposredni bližini Zveličarjeve kapele.

V župniji sv. Martina na Hajdini so v tednu od 18. do 22. julija priredili oratorij za osnovnošolske otroke. Okoli 150 se jih je vsak dan družilo v spremstvu 40 animatorjev ter obeh duhovnikov, dekana Marjana Fesla in kaplana Primoža Lorbka. Oratorij je potekal pod geslom Za božjo slavo.

Določene javne prireditve so zelo hrupne, zato nekaterim onemogočajo miren spanec. Nazadnje se je 'pritožil' krajan iz okolice Ptuja, ker njegova družina ni mogla spati. Želel je izvedeti, kdo je tisti, ki izdaja dovoljenja za tovrstne javne prireditve. Na Upravni enoti Ptuj jih ob izpolnjevanju vseh pogojev podpisuje vodja oddelka za upravno-notranje zadeve Boris Miočinović, vendar je občina tista, ki izda soglasje za prekomeren hrup.

Neznani storilec je pred enim mesecem v slovenjebistriško javno kanalizacijo spustil večjo količino strojnih olj in maziv, posledično začasno onemogočil delovanje čistilne naprave in povzročil škodo v višini okrog 15.000 evrov, je ocenil direktor Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Komunala je izpostavila nabor možnih krivcev iz industrijske cone pri avtocesti, prav tako naj bi komunalni delavci odkrili vir onesnaženja, a policijska preiskava še vedno poteka.

Številni gasilci, med njimi tudi stotine naših iz prostovoljnih društev v Spodnjem Podravju, so na Krasu doživeli ognjeni pekel, grozljivko, soočeni so bili z dogodki, na katere se človek ne more vnaprej pripraviti. Začelo se je minuli torek, 19. julija, s SMS-sporočili: »Nujno aktivacija. Pomoč gašenja požara na Krasu. Pokliči takoj.« Stotine gasilcev iz domala vseh prostovoljnih gasilskih društev in 14 gasilskih zvez (GZ) so se v tistem tednu odzvale ob klicu na pomoč, ki je prihajal s Krasa, zavitega v ognjene zublje.

Včeraj zgodaj zjutraj so bili policisti obveščeni o tatvini goriva iz tovornega vozila na območju Slovenske Bistrice. Dva moška sta iz rezervoarja prečrpala okrog 250 litrov goriva v rezervoar svojega tovornega vozila, ko ju je med dejanjem zalotil zaposleni, sta mu storilca zagrozila s silo.

V občini Središče ob Dravi vse več staršev negoduje nad tamkajšnjim vrtcem Navihanček, ki je premajhen in dotrajan. Gre za montažni vrtec, podobeno kot v Miklavžu pri Ormožu, star približno pet desetletij, ki za zunanjo urejeno podobo skriva bolj klavrno notranjost.

S curkometom, navdušenimi vzkliki množice navijačev in podpornikov so minulo nedeljo v sicer majhni vasici Podgorci v občini Ormož, ki je čez noč postala velika, sprejeli svoje junake, člane A PGD Podgorci, ki so se z gasilske olimpijade v Celju vrnili z bronasto medaljo.

Študentska delovna brigada, ki letos pomaga v občini Ormož, je gotovo najbolj ganila 49-letnega Jožeta Petka, saj mu je ekipa mladih brigadirjev priskočila na pomoč. Še pred dnevi je imel poljsko stranišče, umival se je v škafu, sedaj pa je situacija že zelo drugačna. Poleg nove kopalnice bodo uredili tudi nekatere druge prostore v hiši. Prav tako so študenti brigadirji poprijeli za delo še na drugih deloviščih po občini.

Včeraj popoldan, ko so v državi padali temperaturni rekordi, je marsikdo poiskal osvežitev v vodi. Za mladeniča, ki se je kopal v kidričevski gramoznici Green Lake, se je dan kočnal tragično.

Več sto gasilcev se že dneve bori z ognjenimi zublji na Krasu. V sredo so se klicu na pomoč odzvali tudi gasilci iz Podravja, ki so za 12 ur zamenjali utrujene in izčrpane domače gasilce. Nove ekipe gasilcev z našega področj so se izmučenim tovarišem na Krasu pridružile tudi danes.

Neverjetno poletno zgodbo na Hrvaškem je letos doživel in spisal Dominik Gajser, gasilski tovarišiji in znancem znan kot Minč, iz Pečk pri Makolah. Njegovi pripravljenosti pomagati človeku v stiski in gasilskemu znanju se lahko zahvali češka turistka, ki ji je makolski gasilec rešil življenje.

Uresničila se je dolgoletna želja članov PGD Koračice iz občine Sveti Tomaž. Pred kratkim so tudi uradno prevzeli povsem novo gasilsko cisterno.

Afriška prašičja kuga je bila v Evropski uniji prvič zaznana leta 2014, in sicer na območju Baltskih držav. Od takrat ne mine leto, da ne bi poročali o novih pojavih te nevarne nalezljive bolezni domačih in divjih prašičev, seznam držav, ki se soočajo s pojavom te bolezni, pa je vse daljši. Po mnenju lovcev je le vprašanje časa, kdaj se bo na tem seznamu znašla tudi Slovenija.

Pomurski policisti so pred tednom dni obravnavali tatvino krompirja z njive, podravski pa večjo količino česna.

Pred mesecem dni so ptujski mestni svetniki sprejemali pomembne odločitve o opuščenem odlagališču Cero Gajke, kjer je v balah zloženih približno četrt milijona ton komunalnih odpadkov. Ptujčani so se odločili, da odlagališče zaprejo, kar bo v naslednjih letih zahtevalo skoraj sedem milijonov evrov občinskega denarja.

Ribiče je pred dnevi presenetil kup mrtvih rib v ormoškem ribniku. Ugotovili so, da so se ribe zadušile zaradi pomanjkanja kisika.

V času osamosvajanja Republike Slovenije je bilo tajno skladišče orožja tudi v kletnih prostorih zgradbe Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož na Ptuju. Na to bo javnost odslej spominjala tudi spominska plošča, ki so jo odkrili 8. julija. Ob tej priložnosti sta na spominsko slovesnost povabila Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, na območju katerega je bilo v tistem času 17 tajnih skladišč orožja. V kratkem bodo novo spominsko ploščo v spomin na tajno skladišče orožja v času osamosvajanja RS namestili na objektu Gasilskega doma Ptuj.

Prebivalci Sodincev se še naprej soočajo z nenehnimi težavami zaradi tamkajšnje čistilne naprave. Kljub nedavni nadgradnji in ponovnemu vložku občine je pred kratkim zopet prišlo do iztekanja fekalij v tri bližnje stanovanjske hiše. Na občini po vseh teh letih težav s čistilno napravo sedaj le obljubljajo, da iščejo varianto tudi glede prestavitve, toda domačini se bojijo, da iz tega ne bo nič.

Zgodba o nesrečni strehi na ptujski osnovni šoli Ljudski vrt se vleče celo desetletje. Po namestitvi panelov sončne elektrarne se je streha povesila in razslojila, ni bila več vodotesna, lahko bi celo popustila in se zrušila.