Družina Lah živi v več kot sto let stari hiši v Gornjih Ključarovcih v občini Sveti Tomaž. Čeprav je hiša potrebna še precej obnovitvenih del, so izjemno hvaležni in veseli, da so ravno pred kratkim dobili novo streho, pred dobrim letom pa sodobno urejeno kopalnico ter mladinsko sobo.

Uprava za zaščito in reševanje je z današnjim dnem po vsej državi razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V Občini Majšperk so že uvedli požarno stražo.

Na Brdu pri Kranju so 1. marca, ob dnevu civilne zaščite, podelili priznanja in nagrade za izstopajoče dosežke na tem področju. Letos so podelili 284 priznanj (132 bronastih, 82 srebrnih in 29 zlatih priznanj), 40 plaket in en kipec. Z območja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje je zlato priznanje CZ za leto 2022 prejel Podvinčan Branko Lah, ki je večji del svojega življenja in dela posvetil gasilstvu ter zaščiti in reševanju.

V občini Sveti Tomaž med drugim deluje istoimenska krajevna organizacija Rdečega križa, ki jo vodi Jožica Rajh. Odzivajo in prilagajajo se na potrebe občanov v stiski. V preteklosti so tako zbrali že kar nekaj denarja in izpeljali več dobrodelnih akcij in projektov.

Ob spomladanskem čiščenju vrtov in okolice nastanejo večje količine odpadnega vejevja, plevela in listja, za katere pa mnogi ne vedo, kaj z njimi storiti. Med komunalne odpadke ne sodijo, mnogi se zato odločijo za sežig. Je to v nasprotju z zakonodajo? Enoznačnega odgovora ni. Vsekakor pa je zdravju in okolju škodljivo, predvsem pa nevarno, kar potrjujejo številne intervencije gasilskih društev, tudi v Podravju.

Včeraj, malo čez poldne, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Kovači vasi pri Slovenski Bistrici. Vnel se je leseni del gospodarskega  poslopja, ogenj pa se je nato razširil na ostrešje, ki je zgorelo v celoti. Po prvih podatkih škoda znaša okrog 30.000 evrov.

Občina Slovenska Bistrica je skupaj z Rdečim križem Slovenska Bistrica in Karitasom Slovenska Bistrica začela  z organiziranim zbiranjem humanitarne pomoči za Ukrajino.

Ognjeni zublji so do danes ponoči zajeli lokal Loco caffe na Pragerskem. Gasilcem je pred ognjem uspelo rešiti trgovino, gostinski objekt pa je uničen. »Naše srce je zlomljeno,« so zapisali zaposleni v lokalu.

Ker je edino pokopališče v destrniški občini že nekaj časa v velikih prostorskih škripcih in premajhno, ga je treba čimprej razširiti, poleg tega pa obnoviti tako, da bo zadoščalo sodobnim standardom.

Devet slovenjegoriških občin je v petek v kulturnem domu v Cerkvenjaku z dosedanjim pokopališkim koncesionarjem podpisalo pogodbo za izvajanje 24-urne dežurne pogrebne službe.

Ko smo že mislili, da bo 62. kurentovanje »izgubljeno«, se je izkazalo ravno nasprotno. O letošnjih dogodkih lahko govorimo le v superlativih. Brez kakšne zahtevne organizacije, spontano je bilo mesto vse od 19. februarja naprej vsakodnevno polno. Takšne gneče kot zadnje dni Ptujčani dolgo nismo videli.

»V času fašenka so v naši vasi dejansko doma samo tisti, ki več ne morejo iti. Vsi drugi smo – maskirani v skupinsko masko – na povorkah,« povedo v vasici Sodinci pri Ormožu, od koder prihaja tudi aktualni 18. princ ptujskega karnevala Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Kljub temu da uradnih povork te dni ni, je tam čutiti pravo fašensko vzdušje, v katerega so navadno vključeni skorajda vsi vaščani.

Oba ptujska parka, tako mestni kot tisti v Ljudskem vrtu, sta že dolgo časa tarči vandalov. Znašajo se nad razsvetljavo, koši in igrali. Pred kratkim so poškodovali igralo v Ljudskem vrtu, kjer so dobesedno odtrgali sedišče klopi za invalide. Na občini pravijo, da bodo redarji in policisti nadzor v prihodnjih dneh še poostrili, tudi v večernih urah.

Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi Anica Slodnjak, so se v fašenskem času zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ker so bila srečanja v minulih dveh letih zelo okrnjena, so se razveselili ponovnega snidenja. Dogodek večera je bilo imenovanje dveh častnih članov društva: Vlada Markoviča in Janka Goloba, oba sta muzikanta v Cigo bendu.

Čeprav so tradicionalne pustne povorke zaradi epidemije odpovedane že drugo leto zapored, pa pust ni. Marsikje se bodo tako navkljub odpovedanim povorkam v lastni režiji sprehodile maske, kot je slišati, tudi v Ormožu.

»To, kar se sedaj dogaja, je višek vsega. Ne pomnim, kdaj so bili ljudje tako brezobrazni, da bi v zabojnik na pokopališče vozili vse mogoče odpadke, od celih vreč mešanih komunalnih odpadkov do gradbenega materiala in salonitnih plošč, celo svinjskih kož,« je zgrožen predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč.

Četudi je Obarjada, največji dobrodelni slovenski Lions dogodek na prostem, že drugo letos zapored potekala pod posebnimi pogoji, je bila uspešna. Spisalo se je še eno uspešno poglavje ptujskega Lions kluba, ki na Ptujskem že 22 let pomaga pri reševanju najrazličnejših stisk ljudi. 17. Obarjada pa je bila še prav posebna, zbrala je rekordno število ekip, skupaj 26, ki so donirale, rekordna pa je bila tudi vsota denarja, ki so jo zbrali. Že pred delitvijo dobrodelnih obrokov obare, ki so jo skuhali v restavraciji Pan v Kidričevem, je predsednik Lions kluba Ptuj Igor Kolar oznanil, da so skupaj letos zbrali kar 18.800 evrov.

Na območju občine Juršinci poteka intenzivna kriminalistična preiskava. Občan je namreč našel 39-letnega moškega, ki je umrl nasilne smrti.

Moč humanosti, dobrodelnosti, srčnosti se je v kovidnih časih še okrepila. To dokazuje tudi odziv na že 17. tradicionalno Obarjado, največji Lions dogodek na prostem. Čeprav bo že drugo leto zapored potekala drugače, ob upoštevanju epidemioloških razmer, se je odzvalo kar 26 ekip, ki so donirale sredstva za pomoč ljudem v stiski, kot tudi nekateri drugi donatorji oz. sponzorji.

Za delovanje ptujskega zavetišča za brezdomce – Kamre je bilo od ustanovitve v letu 2018 do danes namenjenih nekaj manj kot 400.000 evrov, od tega je slabo polovico sredstev prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Občine Spodnjega Podravja (največ MO Ptuj) so v teh letih sofinancirale program v višini 154.000 evrov, preostanek je z naslova drugih virov financiranja. Ker večina občin Spodnjega Podravja programa ni finančno podprla, se je zavetišče v lanskem letu preoblikovalo v namestitveni center, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti veliko cenejša oblika delovanja, predvsem zaradi manjšega števila zaposlenih. Je pa po drugi strani res, da je program glede na prejšnja leta okrnjen, zato država zanj namenja manj sredstev.