Ormož: Umrl med delom v gozdu
Včeraj zgodaj popoldne je 64-letni moški iz Rucmancev v občini Ormož opravljal gozdarska dela v svojem gozdu. Pri delu je uporabljal traktor, ki ga je ustavil na gozdni poti, na hribu navzdol.
Včeraj zgodaj popoldne je 64-letni moški iz Rucmancev v občini Ormož opravljal gozdarska dela v svojem gozdu. Pri delu je uporabljal traktor, ki ga je ustavil na gozdni poti, na hribu navzdol.
»Dobro skrbijo zame, nobenih težav nimam, le moje noge so opešale, saj so vendar sto let stare,« je povedala skromna, prijazna in zgovorna slavljenka, ki jesen svojega življenja že sedmo leto preživlja v ormoškem Centru za starejše občane. »Dosti berem, gledam televizijo, tudi spim veliko. Lepo mi je tukaj, vživela sem se, dan mi prehitro mine. Kako dolgo še bom, pa ne vem!« je povedala slavljenka Erika Ivana Pučko.
Konec avgusta se je na Ptujski Gori zbralo 45 sorodnikov družine Kolenko na vsakoletnem družinskem srečanju. Zaradi epidemije je bila letos udeležba nekoliko manjša, saj se jih v »normalnih« razmerah zbere tudi do 90. Po maši so odšli v župnijski dom na skupno kosilo in se družili do večera.
Na ptujsko-ormoškem območju se je organizirano lovstvo začelo že daljnega leta 1921 z ustanovitvijo Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož (ZLD Ptuj-Ormož). Letošnje leto pa je za ZLD Ptuj-Ormož prelomno, saj je dopolnila 100 let. Kot je izpostavil predsednik Srečko Felix Krope, se s takšno tradicijo lahko pohvalijo le redke organizacije.
Občine na gričevnatih in hribovitih območjih se nenehno srečujejo s plazovi. Čeprav jim gre država pri sanaciji nasproti, saj je možno za ta namen pridobiti denar iz državnega proračuna, se po drugi strani znova in znova pojavljajo nova žarišča, kjer zemljina drsi po pobočju. Plazovi so strošek, ki občinarjem v hribovitih krajih povzroča nemalo sivih las.
Medtem ko so rušitev stavbe Koteksa stanovalci bližnjih objektov sprejeli z navdušenjem, pa jih je način nadaljevanja gradbenih del močno razburil. Gradbinec, zadolžen za rušitev, je namreč v ponedeljek ostanke ruševin začel mleti kar na licu mesta. „To je nevzdržno, saj imamo prah povsod. Enostavno ni sprejemljivo, da to počno v centru Ptuja, naše fasade in dvorišča so rdeči od prahu, ta je povsod, tudi v notranjosti hiš. Naj to odpeljejo in meljejo na primernejši lokaciji,“ je vztrajala ena izmed stanovalk bližnjega objekta Zora Kozel.
V ponedeljek, 6. septembra, svoja vrata za vedno zapira Ptujski škrnicl 2 na mestni tržnici.
Letošnji, 9. tabor gasilske mladine PGD Središče ob Dravi bi se tokrat že ponašal z okroglo obletnico, vendar so ga morali lani zaradi epidemioloških ukrepov žal izpustiti.
Katastrofalno neurje, ki se je razbesnelo pred začetkom lanskega šolskega leta – konec avgusta 2020, ni prizaneslo niti stavbi OŠ Velika Nedelja. Vihar in močan naliv je odkril streho in voda je zalila tudi nekatere učilnice, zato so bili primorani celo začetek pouka premakniti za en teden. Močno poškodovana je bila streha nad prostorom šolske knjižnice, kjer je voda zalila strop, poškodovane so bile tudi električne napeljave in tla.
Štiri prostovoljna gasilska društva občine Starše (Zlatoličje, Starše, Marjeta na Dravskem polju in Prepolje) so vse od leta 2001 pod okriljem Gasilske zveze Starše (GZ Starše). Slednja se je razvila iz občinskega gasilskega poveljstva, ki je spadalo pod Gasilsko zvezo Maribor. »Pred dvajsetimi leti smo se odločili za svojo pot, zaradi česar smo posledično bistveno zmanjšali stroške, ki smo jih plačevali mariborskim gasilcem. Naše glavne naloge so povezovanje društev, organizacija izobraževanja in tekmovanj, v bistvu smo neke vrste servis za gasilska društva in jim nudimo vso pomoč, ki jo potrebujejo,« je pojasnil Branko Vogrin, predsednik GZ Starše.
Pred 42 leti, ko je opravil vozniški izpit za upravljanje s tovornimi vozili, je Franc Cafuta iz Gorišnice sprejel pomembno odločitev: „ Z zavedanjem, da bom veliko na cesti, sem se odločil za krvodajalstvo. Nesreče so pogoste, nikoli ne veš, kdaj boš kri potreboval sam.“ Od takrat so minila več kot štiri desetletja, v tem času pa je prišel do stotih darovanj, zaradi česar se je vpisal med viteze krvodajalstva.
V okviru praznika krajevne skupnosti (KS) Ivanjkovci so člani Lovske družine za svoje krajane že tradicionalno skuhali lovski golaž, saj si po besedah Alojza Babiča, starešine ivanjkovske Lovske družine, s krajani želijo sobivati v dobrih odnosih.
23. julija in nato še 3. avgusta pozno zvečer, okrog 23. ure, je neznanec najprej na Kraigherjevi ulici, nato pa še na avtobusni postaji na Ptuju, s pištolo zagrozil ženskam in od njih zahteval denar. Policija ga je uspela izslediti.
"Ne priznam, ker je polovica laž," je dejal po prebrani obtožnici na današnjem predobravnavnem naroku na ptujskem okrožnem sodišču. Glavna obravnava se bo začela 2. septembra.
Ob godu svetega Lovrenca (10. avgust) na Gorci vsako leto postavijo klopotec, ki s svojim ropotom preganja ptiče, nekateri verjamejo, da tudi točo, hkrati pa naznanja jesen in bližajočo trgatev. Turistično društvo Podlehnik je v sodelovanju z občino ta svečani in veseli dogodek organiziralo že 16. leto zapored.
V Dravcih v občini Videm so drugo avgustovsko nedeljo pripravili družabno srečanje s postavitvijo klopotca. Prešernega vzdušja ni pokvaril niti naliv s točo, ki je za kakšne pol ure prekinil dogajanje.
Kidričevski gasilci so se nedavno veselili investicije, ki bo olajšala reševanje v najzahtevnejših razmerah in pogojih. Na lovrenško nedeljo, 8. avgusta, so namenu predali novo gasilsko vozilo z dvigalom, proslavili so tudi 23. dan gasilca Gasilske zveze (GZ) Kidričevo.
Sinoči okoli 21.30 ure je 57-letni moški s kmetijskim traktorjem, na katerem je imel nameščena mulčerja za travo spredaj in zadaj, mulčil travo ponabrežini v sadovnjaku v Bratislavcih.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so obnovo mostu čez kanal pri HE Formin, ki povezuje naselji Formin in Placerovci, končale pozno spomladi, a so z odprtjem počakale do sredine julija. Šele ko so za most pridobili uporabno dovoljenje, so čezenj sprostili promet.
V Pesnici, ki naravno meji občini Trnovska vas in Sveti Andraž in kjer se na mostu čez reko v normalnih časih brez epidemij odvija vleka vrvi za prekmenški pokal, ki tradicionalno pripade boljšemu prekmencu, prebivalcu nasprotne vasi, so sprehajalci pred dnevi opazili vreče z neznano vsebino.