Arhiv Štajerskega Tednika

Vse skupaj je seveda še kako povezano s stigmo o duševnem zdravju, o katerem še zmeraj premalo govorimo, ker se tega sramujemo, a Petra Hameršak, strokovna vodja zavoda, opozarja, da v družbi niso stigmatizirani samo stanovalci, pač pa tudi zaposleni v zavodu. Ugotavlja, da Hrastovec velja za »zadnjo postajo v sistemu socialnega varstva za vse ranljive odrasle osebe, ki jih je sistem zavrgel«, obenem pa obžaluje, da se v javnosti pojavlja le takrat, ko se v zavodu zgodijo incidenti.

Policija brez statistike

Žal je tudi tokrat tako – v začetku meseca se je na varovanem oddelku znova zgodil incident, ko je stanovalec napadel sostanovalca, nato pa še zaposlenega, ki je skušal posredovati. »Res je, prišlo je do napada, ki smo ga nemudoma prijavili policiji, napadalca pa odpeljali na psihiatrično zdravljenje. Več o dogodku zaradi varovanja podatkov posebej zaščitenih oseb ne morem razkriti,« je povedal direktor zavoda Aleksander Gungl.

Koliko je takšnih primerov nasilja v slovenskih socialno varstvenih zavodih in ali hrastovški res izstopa, smo želeli preveriti na Generalni policijski upravi (GPU), vendar je njen tiskovni predstavnik za področje kriminalitete Drago Menegalija zgolj ponovil že večkrat povedano, da policija statistično tovrstnih podatkov ne vodi, ne skupaj za različne tipe zavodov ne posebej za socialno varstvene zavode. »Izkustveno pa lahko povemo, da ti dogodki niso pogosti,« ugotavljajo na GPU.

Vzglavnik kot glavno orožje

Očitno pa ocena mož v modrem ne drži, še posebej ne za SVZ Hrastovec, saj smo samo mediji v zadnjih nekaj letih večkrat poročali o poskusih uboja, ki so si med seboj zelo podobni.

Preberite več v Štajerskem Tedniku