Arhiv Štajerskega Tednika

V samo nekaj minutah je možakar prišel k sebi. Takoj, ko se je zavedel, je Rozmanovo prijel in vrgel v zid. Nato jo je začel brcati, za ušesom in po čelu so se ji posledice videle še nekaj dni po dogodku, ko je prišla v našo redakcijo. Razbil ji je tudi očala in ji povzročil materialno škodo v vrednosti 600 evrov. Ker se je razumljivo ustrašila odziva možakarja, ne dojemajoč se, kaj se ji dogaja, je skušala pobegniti. V tistem času se je v podhodu nabralo še kar nekaj ljudi, a najbolj je napadeno prizadelo ravno to, da ji prav nihče ni pomagal. Kot pravi, jo je moški, ki mu je želela le pomagati, razjarjeno iskal v množici ljudi. Zbežala je skozi podhod proti parku, ne vedoč, kaj je storila narobe. Ko se je zavedla dogodka, je poklicala policijo in zadevo prijavila. »Napad se je zgodil okrog 12.20, na policijo sem šla kakšne tri ure kasneje. Bila sem v šoku. Povedala sem zgodbo, a so mi odgovorili, da ima gospod epilepsijo in psihične težave, da mu ne morejo nič. Ko pride k sebi, se ustraši, da ga skuša tisti, ki mu pomaga, napasti in tako reagira. Lahko bi podala kazensko ovadbo in ga tožila. Ampak kaj mu bodo vzeli? Moj namen je ljudi le opozoriti, naj bodo previdni, komu pomagajo. Sprašujem se, ali bomo živeli v strahu. Zame je bila to grozljiva izkušnja. Izvedela sem, da je že večkrat napadal ljudi, prosto hodi po mestu, pa mu nihče ne pomaga. Kaj če bi tam v podhodu napadel kakšnega otroka? Tudi meni bi lahko še marsikaj naredil. To so zgodbe, ki jih gledamo v filmih,« pravi Rozmanova.

Celotno zgodbo objavljamo v petkovi tiskani izdaji Štajerskega tednika.