P. Lavre

Podatki o prostorski razpoložljivosti in zasedenosti posameznih zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma so javno objavljeni na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Iz teh izhaja, da je prostorska zmogljivost vseh zavodov za prestajanje kazni zapora 1.299 zaprtih oseb. A trenutno je v slovenskih zaporih zaprtih 1.685 oseb, kar predstavlja 129,72-odstotno zasedenost.

V Prevzgojnem domu Radeče, ki prav tako sodi pod okrilje URSIKS, je trenutno na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v prevzgojni dom 21 mladoletnikov, od tega tri dekleta. V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje mladoletniški zapor prestajata dva mladoletnika. Pripor in zaporno kazen lahko ženske v Republiki Sloveniji prestajajo v edinem ženskem zaporu – Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, kjer je trenutno nameščenih 85 žensk.

Po zadnjih objavljenih podatkih iz leta 2023 je po strukturi obsojencev na podlagi dolžine kazni, najbolj zastopana skupina dolžine kazni od enega do dveh let (24 %), sledi dolžina kazni od dve do tri leta (18 %) in tri do pet let (16 %). Zaporno kazen izreče pristojno sodišče, 30-letne zaporne kazni trenutno v slovenskih zaporih prestaja 14 obsojencev.

Kdaj je dovoljen pogojni in kdaj predčasni odpust

»Obsojenec na prestajanju zaporne kazni se lahko pogojno odpusti, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Odločanje o pogojnem odpustu je v rokah komisije, ki jo imenuje minister za pravosodje izmed vrhovnih ali višjih sodnikov, vrhovnih ali višjih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje,« so pojasnili na uradu. Za pogojni odpust mora biti najprej izpolnjen ustrezen delež prestane kazni, ki po zakonu znaša vsaj polovico dosojene kazni. To je torej minimalni čas, ki ga obsojenci morajo preživeti v zaporu. Obsojenec je lahko pogojno odpuščen le, če obstaja utemeljeno pričakovanje, da ne bo ponovil kaznivega dejanja: »Obsojenca, ki bo pogojno odpuščen, lahko organ, ki odloča o pogojnem odpustu, postavi pod varstveno nadzorstvo. Zakon podrobneje določa, katere naloge se lahko naložijo obsojencu, ki je pogojno odpuščen.«

Slovenska zakonodaja pa pozna tudi institut predčasnega odpusta, ki se razlikuje od pogojnega. Gre za odločitev, ki je vezana na obnašanje posameznega zapornika med prestajanjem kazni. »V skladu s 108. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ima direktor zavoda pravico po tem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, predčasno odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti,« so pojasnili na URSIKS. Zapornik sicer mora prestati dve tretjini kazni.

Nekaterim zapornikom pripada dopust

Več v Štajerskem tedniku