Komunala Slovenska Bistrica

V četrtek zvečer je občan v naselju Mostje v občini Juršinci naletel na neeksplodirano ubojno sredstvo.

Pripadnika Državne enote za varstvo pred NUS Vzhodnoštajerske regije sta topovsko granato odstranila in prepeljala v skladišče, najdba izvira iz obdobja druge svetovne vojne.

Na območju Ptujskega je sicer pod zemljo še veliko neeksplodiranih ubojnih teles; večinoma gre za bombe iz druge svetovne vojne. »Prvi bombni napad je Ptuj doživel 14. marca 1945, ko je skupina osmih bombnikov B-17 priletela nad mesto in skušala uničiti oba mostova, železniškega in cestnega,« je povedal zgodovinar Sašo Radovanovič, ki je v arhivih v Londonu in Washingtonu odkril številne podatke o zavezniškem bombardiranju Slovenije.

Kronika

Med prebiranjem smeti na sortirni liniji našli neeksplodirano bombo

Na Ptujskem bi lahko bilo še vsaj 75 neeksplodiranih bomb

»Tri dni kasneje, 17. marca, so bila zaradi slabega vremena odpovedana vsa višinska bombardiranja s težkimi bombniki, zato so nad Ptuj poslali skupino 52 lovskih bombnikov P-38.  V prvem napadu so letala odvrgla približno 128, v drugem pa 400 250-kilogramskih bomb,« je dodal Radovanovič in še izračunal:  »Če upoštevamo statistiko, ki pravi, da se ni aktivirala vsaka sedma britanska bomba, to pomeni, da jih iz prvega napada ni eksplodiralo 18, iz drugega pa 57. Potencialno imamo torej 75 bomb, ki lahko še vedno ležijo zasute med stavbami, pod novogradnjami, v Dravi in po okoliških njivah, kar predstavlja veliko nevarnost pri vsakem gradbenem posegu pa tudi pri morebitnem potresu. V izogib nesrečam in stroškom ob evakuacijah bi bilo po moje pametno narediti pregled, kam točno so padle bombe, kar se da na osnovi zavezniških podatkov in posnetkov, nato pa tista območja ustrezno zavarovati,« je poudaril sogovornik.