Osebni arhiv

Številni ljudje so zaznali njegovo bolečino ob neprecenljivi izgubi in mu priskočili na pomoč sami ter preko OO RK Destrnik pod vodstvom predsednice Majde Petrič in Župnijske karitas, ki jo vodi Ivanka Fladunk.

»Človek kar ne more verjeti, da takšni ljudje obstajajo. Ogromno jih je priskočilo na pomoč ob mojih sorodnikih,« pove Lovrenčič. Med prvimi je pomoč zanj začela zbirati soseda Marija Urbanja. Po njeni zaslugi ima sedaj že skoraj nov računalnik, ki ga potrebuje pri svojem delu in ga je podaril neznanec. Poiskal ga je na FB in se mu zahvalil. Ko se bo vrnil v domače kraje, se bosta tudi v živo srečala. Srečko je hvaležen za vsako pomoč. Ni besed, s katerimi bi izrazil svojo hvaležnost.

Kronika

»Gorelo je kot bakla, ostalo ni nič. A ob meni je veliko dobrih ljudi!«

Ko je najmanj pričakoval, ga je presenetila gesta srčne družine, ki mu je za čas čakanja na njegov novi dom ponudila brezplačno bivanje v njihovi, začasno prazni in v celoti opremljeni hiši. Tako so se odločili, ker lahko in želijo pomagati, so povedali in dodali, da človek nikoli ne ve, kdaj bo tudi sam potreboval pomoč. Svoje identitete ne želijo javno razkriti, saj menijo, da to ni potrebno. Največ jim pomeni to, da so lahko pomagali Srečku v teh zanj tako bolečih trenutkih.

60 let življenja v štirih vrečkah

V novo začasno domovanje se je preselil prejšnjo sredo. S seboj je prinesel štiri vrečke, napolnjene v glavnem s podarjenimi oblačili dobrih ljudi. Svojega ni imel več nič, le ene spodnjice, majico in škornje, s katerimi je pobegnil iz objema ognjenih zubljev, vse ostalo je izginilo v požaru.

60 let življenja je spravil v štiri nakupovalne vrečke. »To je šok,« pove z žalostjo v srcu in s solznimi očmi. V prvi noči na novem naslovu dolgo v noč ni mogel zaspati, nešteto misli se mu je podilo po glavi. Vedno znova so se vračale v nekdanji dom.

Kronika

Milanove solze obupa nad pogoriščem: "Zgorelo je čisto vse, še sinov avto!"

„Počasi se postavljam na noge, začenjam na novo, tudi opekline počasi celijo in izginjajo. Rane ob izgubi moje idilične kmečke hiške pa se bodo še dolgo celile. Vse, kar imam sedaj, je od dobrih ljudi, tako oblačila kot novi začasni dom. Do vselitve vanj sem bil pri bratu. Vesel sem, da sem sedaj bolj 'na svojem'. To je lepa kmečka hiša, obnovljena in opremljena. Še drva so, da lahko kurim na centralno kurjavo. Želel sem si, da bi do postavitve mojega novega doma nekje našel začasno bivališče, hišo. To sem na veliko razlagal naokoli, kot tudi, da bi želel ostati v bližini svojega kraja ali pa v njem. Želel sem ostati na vasi.

Več v 14. številki Štajerskega tednika