Arhiv ŠT

Na resnost situacije opozarja tudi Evropska agencija za varnost hrane, saj je pri divjih pticah odkritih primerov bolezni kar štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ po letu 2016.

Ptičja gripa se je pri nas prvič pojavila leta 2006, in sicer pri prostoživečih pticah v severovzhodni Sloveniji (Koblerjev zaliv, Maribor, Muta, Dogoše, Spodnji Duplek, Starše in Ptujsko jezero). Od leta 2006 so bili pojavi bolezni nato še v sezoni 2016/2017, od leta 2020 pa vsako leto. Leta 2021 je bil prvič potrjen izbruh ptičje gripe pri perutnini, in sicer v dvoriščni reji v občini Slovenska Bistrica. V letu 2024 je bilo skupno potrjenih 136 primerov visoko nalezljive bolezni z veliko smrtnostjo. Največ primerov je bilo v občini Markovci, in sicer 32, sledil je Maribor, na Ptuju je bila bolezen potrjena tudi v domači reji.

Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, z okuženimi termično neobdelanimi jajci in mesom. Poleg tega še z okuženo krmo, vodo in nastiljem. Pogosto je vzrok za širjenje okužbe tudi človek, ki lahko virus širi z obutvijo in prevoznimi sredstvi.

V izogib širjenju bolezni ter preprečevanju vnosa v domače reje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce poziva, naj na območju celotne države dosledno upoštevajo priporočila in biovarnostne ukrepe ter onemogočijo stik domače perutnine z divjimi pticami.

Poziv sprehajalcem

Uprava k previdnosti poziva tudi sprehajalce. "Ker se bolezen lahko prenaša tudi preko kontaminirane obutve in živali, ki pridejo v stik s poginulimi pticami ali njihovimi izločki, naj se sprehajalci izogibajo površinam, na katerih so vodne ptice, in jih ne krmijo. Če opazijo poginule vodne ptice, ujede ali druge vrst ptic na isti lokaciji, naj pokličejo številko 112," sporočajo iz Uprave.