Število smrtnih žrtev med kolesarji se je podvojilo
Varnost kolesarjev se je lani poslabšala, saj je bilo kar 1.364 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, pri čemer so jih 58 odstotkov povzročili kolesarji sami.
Lani je v nesrečah umrlo osem kolesarjev, kar je štiri več kot leto prej. Huje se je poškodovalo 238 kolesarjev, lažje pa 971. Najpogostejši vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.
Največ prometnih nesreč kolesarjev je bilo evidentiranih v starostni skupini od 45 do 54 let. Težje posledice prometnih nesreč so bile pri kolesarjih, starejših od 65 let, med katerimi je bilo pet smrtnih žrtev. Največ nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi podnevi.
Vozniki e-koles so bili lani udeleženi v 77 nesrečah. Huje poškodovanih je bilo 13, lažje pa 56.
Letos, zgolj v prvih štirih mesecih je bilo že 226 prometnih nesreč z udeležbo kolesarja. Med njimi je bilo 37 huje poškodovanih. Z udeležbo e-kolesarjev je bilo letos 15 nesreč. Huje sta se poškodovala dva e-kolesarja, lažje poškodovanih pa je bilo 12.
Kolesarji danes predstavljajo že približno desetino vseh smrtnih žrtev na cestah, njihov delež pa lahko brez dodatnih ukrepov še narašča, izhaja iz zadnjega poročila Evropskega sveta za varnost prometa.
Starejši kolesarji so bolj ogroženi, še posebej zaradi naraščajoče uporabe e-koles. Poročilo izpostavlja, da je 65 odstotkov smrtnih žrtev med kolesarji v EU posledica trkov z motornimi vozili, ključna dejavnika tveganja pa ostajata previsoka hitrost in pomanjkanje varne, ločene kolesarske infrastrukture.
Hkrati narašča število huje poškodovanih kolesarjev, pri čemer je dejanski obseg poškodb pogosto podcenjen, so navedli v AVP.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.