MV

Travinje je primerno zgolj za živinorejske kmetije, pri oljni repici se rado zaplete pri spravilu. Posledično se je večina kmetov ponovno odločila za setev ozimnih žit.

Nujen ukrep pred setvijo pa je mulčenje ostankov koruze zaradi zmanjšanja možnosti za prenos bolezni in škodljivcev, poudarjata specialista na mariborskem kmetijskem zavodu Timotej Horvat in Marjeta Miklavc. Letos so se namreč kmetje soočili z močnim napadom koruzne vešče in glivične bolezni – fuzarioze. "Koruzna vešča je gosenica, ki se prehranjuje na storžu in v steblu koruze, kjer tudi prezimi, če slednje ni ustrezno odstranjeno. Z mulčenjem uničimo gosenice, ki so v ostankih koruze in zmanjšamo tudi tveganje za nastanek fuzarioz. Prisotnost gliv v krmi, ki proizvajajo mikotoksine, lahko vpliva na zdravstveno stanje živine," dodaja Miklavčeva. Zato je mulčenje priporočljivo ne glede na način obdelave tal.

Razlika v ceni ne odtehta dela in pridelka

Kmetje z ozimno pšenico in piro vsako leto zasejejo okrog 30.500 hektarjev njiv, dobrih 22.000 hektarjev je običajno še ječmena. Površine so iz leta v leto podobne, saj so omenjena žita del kolobarjev, obenem pa kmetje druge alternative nimajo, razlike so le v izbiri vrste žita. "Menim, da bo pšenica ostala, saj jo mlinska industrija potrebuje. Ob tem pridelamo dobre kakovosti. Težava pa je, da se kmetje zaradi odkupnih cen in količine pridelka odločajo za setev krmne pšenice," opaža Horvat. V letu 2023 je bila k shemam kakovosti dodana tudi kakovost za žita, ki naj bi spodbujala poljedelce k pridelavi krušnih žit in ajde. Toda težava za zadržanost kmetov naj bi bili napisani ukrepi, ki jih morajo kmetje pri pridelavi spoštovati, ter odkupna cena, ki ne odraža dodatnega dela ali stroškov. "Za shemo se tudi že namenja en evro od prodane tone pšenice, predvsem za promocijske aktivnosti, vendar če se promocija ne rezultira v denarnem toku proti kmetu, je brezpredmetna," še opozarja Horvat.