Arhiv Štajerskega Tednika

Slovenska reja v primerjavi z drugimi državami izstopa po majhnosti, a tudi po rabi protimikrobnih zdravil pri zdravljenju živali. Po podatkih Evropske agencije za zdravila naj bi za zdravljenje živali v Sloveniji v letu 2024 porabili 11,7 mg/kg, medtem ko v Španiji, ki je največja proizvajalka svinjine in od koder slovenski predelovalci uvozijo največ svinjskih izdelkov ter mesa, porabijo 93,1 g/kg.

Kmetijstvo

Živinorejec ogorčen nad cenovno prakso mesarjev ob nujnem zakolu

Tudi zato, opozarjajo slovenski rejci, je pomembno vedeti, od kje izvira meso, ki se znajde na prodajnih policah. A kot razkrivajo rezultati projekta, ki ga je izvedel Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan", se pri označevanju živil nekateri ne držijo pravil. 

V Institutu "Jožef Stefan" se že vrsto let ukvarjajo tudi z razvojem načinov za ugotavljanje porekla živil. Pred časom so v okviru projekta, ki naslavlja  vzrejo tekačev pasme krškopoljski prašič, analizirali 148 vzorcev svinjine, med njimi tudi 19 vzorcev iz trgovin, označenih kot slovenskega porekla. "Rezultati analiz kažejo, da pri delu teh vzorcev izotopski in elementni podpis ni bil skladen s pričakovanim vzorcem za slovensko poreklo," so sporočili. Po informacijah KGZS naj bi ta delež neustreznega (ponarejenega) porekla znašal preko 70 %.

S. R.

"V Slovenskem prostoru imamo velik izziv s ponarejanjem porekla. Kar naenkrat je v Sloveniji vse slovensko, ko pa izvajaš analizo, ugotoviš, da je več kot 70 % pakiranega slovenskega svinjskega mesa tujega porekla," je dejal Jože Podgoršek. Predsednik KGZS zato meni, da je treba okrepiti preverjanje porekla in sledljivosti, vzpostaviti masne bilance. "V Sloveniji je v tej verigi pri poreklu vse drugače, kot bi moralo biti," je še dodal.

Kmetijstvo

Na krožnikih španska svinjina z antibiotiki, naši prašiči ostajajo v hlevih

Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" sicer poudarja, da gre za pilotno raziskavo in da pregledani vzorci niso reprezentativni za celotni slovenski trg. "Zato teh rezultatov ni mogoče neposredno posploševati na vse svinjsko meso na slovenskem tržišču. Takšna interpretacija bi bila strokovno neustrezna in preuranjena." Obenem pa priznana, da rezultati potrjujejo, da je uporabljeni pristop dovolj zanesljiv za preverjanje oziroma potrjevanje geografskega porekla vzorcev.   "Za zanesljivo oceno stanja na slovenskem trgu pa bo treba izvesti bistveno obsežnejšo in reprezentativno zasnovano raziskavo. Razvoj zanesljivih znanstvenih pristopov za preverjanje porekla živil je pomemben korak k večji transparentnosti prehranske verige," je poudarila.