MZ

Številne gospodinje na podeželju še ohranjajo stara semena, zapuščino svojih mam in babic. Zelenjadnice in cvetlice, ki krasijo vrtove od pomladi do jeseni, vzgajajo same. »Delo na vrtu je koristno tudi zato, ker se ob tem sprostimo,« pravijo ženske, ki so se srečale na izmenjevalnici semen v Spuhlji.

Izmenjalo se je 400 vrečk s semeni, je povedala organizatorka dogodka Nataša Belšak Šel iz Društva gospodinj Marjetica Spuhlja. Nataša skupaj z mamo Majdo tudi vrtnari. Gojita 30 različnih sort paradižnika, z dobrotami z vrta pa oskrbujeta gospodinjstvo čez celo leto. Na izmenjavo sta prinesli 140 paketkov semen, 28 različnih vrst.

Kmetijstvo

Živinorejec ogorčen nad cenovno prakso mesarjev ob nujnem zakolu

»Vrtnarimo celo leto, imamo rastlinjak, vrt in majhno njivo. Z zelenjavo smo popolnoma samooskrbni, veliko semena si pridelamo sami: paradižnik, papriko, peteršilj, solate, cvetlice. Vrtnarjenje nam je kot hobi, za sprostitev, pa še koristno je imeti doma pridelano zelenjavo in sadje. To je posebne vrste zadovoljstvo. Vsa leta vrtnarim, ko sem hodila v službo in sedaj, ko sem v pokoju.

Prvi paradižnik, iz katerega smo shranili semena, mi je sodelavka prinesla v službo. Ker je dobro uspeval, smo začeli postajati pozorni na semena in jih zbirati tudi za druge sorte. Tako imamo danes 30 različnih vrst paradižnika, od drobnih do večjih, pelatov, z manj in več semeni, rumene, oranžne, rdeče, roza. Črnega pa ne maramo. Gledamo tudi na odpornost sorte. Nataša spomladi vzgoji sadike paradižnika, sajenje, vzgoja in shranjevanje semena pa je v glavnem moje delo.

Kmetijstvo

Priljubljene sorte zgodnjega krompirja zmanjkalo. Kdaj bo spet v prodaji?

Ker imava vsako leto sadik več, kot jih potrebujeva, jih podariva drugim. Imamo tudi zelo staro sorto solate, dobili smo jo od sosede, ki je včasih prodajala na tržnici. Solata je zelo odporna na sušo in vročino, res je odlična in sem veliko njenega semena razdelila naprej,« je povedala Majda Kramberger Belšak.

Neprecenljiva vrednost domačih semen

Tudi Anica Horvat iz Sobetincev veliko semen pridela sama. »Stare sorte, recimo fižol, solate, peteršilj, korenček, zeleno, papriko, paradižnik, seme čebule in čebulček, česen … Vrtnine večinoma pridelujem na njivi, en del njive imam urejen kot vrt. Tega dela njive ne orjemo, ampak ga prekopavamo ročno. Izmenjava semen se mi zdi zelo koristna, tudi sama sem našla nekaj vrečic semen, ki jih bom posejala (domači čaj, različne vrste buč, nekaj rož …).«

Kmetijstvo

Kdo si želi v črne panele odete Haloze?

Več v Štajerskem tedniku