Ko ima bober več pravic kot kmet
»Zaradi jezov, ki jih je bober naredil na potoku, nam je poplavilo več kot hektar kmetijskih zemljišč!" opozarja kmet Branko.
"Če bi bila na njivi ozimna žita, bi poplavljeni posevek v celoti propadel,« še dodaja Branko, ki kmetuje v dolini reke Ložnice pri Slovenski Bistrici. Razlog je, meni kmetovalec, v pretirani zarasti jarkov in potokov.
Bober, ki je izključno rastlinojeda žival, je bil na območju Slovenije iztrebljen v 18. stoletju. Pred skoraj 30 leti je bilo na Radulji, pritoku Krke, opaženo prvo bobrišče pri nas. Od takrat populacija bobra v Sloveniji narašča, s tem pa tudi škoda in nezadovoljstvo med kmeti. Številni opozarjajo na škodo, ki jo bober povzroča s podiranjem dreves ob vodotokih in na posevkih koruze.
Odškodnina po zavarovanih vrstah živali je sicer predvidena v zakonu o ohranjanju narave, a na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo: »Zakon tudi določa, da je oškodovanec upravičen do odškodnine v višini dejanske škode, če ravna kot dober gospodar in so izvedeni tudi ukrepi za preprečitev nadaljnje škode.« To pomeni, da mora lastnik posevka, nasada ali drevja ob vodotokih poskrbeti za ustrezne zaščitne ukrepe, da ne pride do škode. Taki ukrepi so npr. odvračanje, postavitev ustreznih ograj, zaščitnih mrež idr.
Za poseg v bobrov jez potrebno soglasje ministrstva
Na ministrstvu lastnikom zemljišč ob vodotokih, kjer si je domovanje ustvaril bober, svetujejo, da se za nasvet in pomoč pri preprečevanju škode obrnejo tudi na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. »Veliko nastalih situacij rešijo z ustrezno komunikacijo in nasveti za izvedbo preventivnih ukrepov, predvsem z zaščito pomembnejših obrežnih dreves, sadovnjakov z mrežo ali z vstavitvijo pretočne cevi v bobrov jez z namenom preprečevanja poplavljanja.« Ob tem pa na ministrstvu opozarjajo, da je treba za vsak poseg v bobrovo strukturo (brloge, jezove) pridobiti dovoljenje ministrstva za naravne vire in prostor.
Bobra varuje tudi zakon o vodah, ki določa, da so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedani posegi v prostor, ki bi lahko onemogočili obstoj in razmnoževanje bobrov, ter da morajo biti posegi urejanja voda načrtovani in izvedeni tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
Kmetje zahtevali 260.000 evrov, prejeli le 88.400 evrov odškodnin
