Kmetje za nalepke plačujejo, certifikatorji služijo
Certifikati so pogosto ključni pri odločanju javnih zavodov za nakup živil od posameznega pridelovalca, vendar pa pridobitev teh certifikatov nikakor ni zastonj.
Certificiranje v Sloveniji izvaja le nekaj podjetij, ki so o stroških certificiranja redkobesedna.
Sadjarka Sanja iz okolice Slovenske Bistrice, ki si je s sokovi, marmeladami in drugimi izdelki utrla pot tudi na trgovske police, o certifikatih pravi, da pomagajo kmetom in potrošnikom. »Največja vrednost certifikata je zaupanje kupcev, ki sicer težko ločijo, kaj je resnično domače. Slednje je še posebej pomembno v poplavi izdelkov, ki po videzu – napisih dajejo vtis domačega izdelka. Zato je certifikat tudi neke vrste bližnjica do zaupanja potrošnika.«
Certifikati so dobrodošli, ker kmetijam pomagajo oziroma povečujejo prodajo, a slednje le v primeru, če kmetija zna promovirati svoje pridelke in izdelke, razmišlja sadjarka. Slaba stran pa so dodatni stroški in birokratske obveznosti. »Certifikat Izbrana kakovost Slovenije, ki zagotavlja slovenski izvor (poreklo in predelavo), ni zgolj nalepka. Je sistem pravil in kontrol,« dodaja Sanja. O stroških pa pravi, da ti obsegajo okrog 750 evrov letno, ker ima tri izdelke, za katere je pridobila certifikat.
Standardi določeni, cena ne
A če so na eni strani jasno določeni standardi, ki jih mora kmetovalec dosegati za pridobitev certifikata, je strošek njegove pridobitve prepuščen trgu. Toda konkurenca je omejena, certificiranje za shemo Izbrana kakovost izvajajo zgolj tri podjetja: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.
Vsi odgovarjajo, da je strošek pri posamezniku odvisen od dejavnosti (reja, pridelava ali predelava) in obsega kontrole. Na inštitutu Univerze v Mariboru so bili malo bolj konkretni: »Razlika je tudi v skupinski in individualni certifikaciji. V skupinski certifikaciji je nosilec certifikata skupina, najpogosteje kmetijska zadruga. Tukaj je strošek razdeljen na vse člane skupine in povprečno znaša manj kot 10 evrov, pri tem pa je treba dodati še strošek interne kontrole pri vsakem članu, kar ureja vsaka skupina po svojem sistemu.
Individualno certificiranje, ko stranka prejme svoj lastni certifikat, stane približno 150 evrov. Odvisno je od tega, kako obsežno dejavnost izvaja.« Po podatkih kmetijskega ministrstva je imelo certifikat Izbrana kakovost v letu 2024 okrog 55.700 proizvajalcev.
Certifikati zagotavljajo vsakoletni posel
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.