Osebni arhiv Kelenc

Primož Kelenc se je s pridelavo zelenjave spoznal že v otroštvu, saj izhaja iz znane zelenjadarske družine Kelenc, ki zelenjavo prideluje na 25 hektarjih. A Primož se je za razliko od staršev odločil za biodinamiko. »Imel sem šolo in znanje s kemijsko izobrazbo. Mislil sem, da sem že nekaj doživel in razvozlal, vendar sem na koncu ugotovil, da nimam nobenega smiselnega odgovora na težave, ki se pojavljajo v kmetijstvu oz. na zemlji. Nato pa mi na nekem ekološkem posvetu znanka pravi, da bi lahko šel na tečaj biodinamike. To je bilo prelomno.«

»Štiri leta sem hodil na tečaj biodinamike, da sem spoznal osnove, nato se učiš sam. Sprva sem želel izvedeti za bližnjice, pridobiti znanja, ki so jih že imeli drugi biodinamiki, vendar nihče ne more namesto tebe vzpostaviti odnosa do zemlje, prepoznati njenih potreb in zmožnosti.« Biodinamika je namreč miselnost, je način življenja. »Pri biodinamiki se ne ukvarjamo z mikrohranili (s kalijem, fosforjem, dušikom) v tleh v fizični obliki, temveč poudarjamo sile kalija, dušika, fosforja. Torej iz nekih mrtvih oblik to preobračamo v sile, ki pomenijo živo obliko hranil.« Ob tem skušajo biodinamiki z različnimi naravnimi preparati spodbuditi rastline, jih informirati k večji absorpciji vlage, sončne energije … S pripravkom iz baldrijana, ki predstavlja Saturnovo toploto, biodinamiki ščitijo rastline pred mrazom. Na primer za gnoj iz roga (goveji gnoj, ki je natlačen v rog in eno leto zakopan v zemljo) naj bi že v izjemno malih količinah (4 cm3 na hektar) veljalo, da pomaga zemlji in rastlinam zadržati vlago, ki so jo vdihnile ponoči. Pripravek, ki vsebuje kremen iz roga, pa informira rastline, da pritegnejo svetlobo. Ob tem štejejo sestavine in sam postopek priprave preparata, pomembne so tudi energije. »Pomembno je, kakšen si, kakšne energije imaš, ko nekaj delaš. Moraš biti povezan, prisoten, tako pri pripravi pripravkov kot na delu na njivi. Brez tega je hrana prazna, je industrijska, instantna.«

Instant hrana ali Hrana?

Primož (in žena Monika) v skladu z biodinamičnimi načeli kmetuje že 13 let, obdeluje sedem hektarjev zemlje, od tega na dveh hektarjih in pol prideluje zelenjavo. »Delo je v večini ročno, le ko so v kolobarju žita – koruza, pira, ostale poljščine krompir in buče – uporabljamo tudi strojne priključke, sicer pa glavnino del opravimo ročno. Prisotnost človeka se odraža na kakovosti pridelka. Več energije vložiš, več je dobiš s hrano.«

Biodinamična hrana naj bi bila bogatejša tudi zaradi okoliščin, v katerih raste. »Pri konvencionalnem kmetijstvu gre za umetno ustvarjanje pogojev rastlinam, kar pomeni, da rastline živijo v mehurčku. Hrano dobijo, škodljivci so umetno zatirani. Pri nas si morajo rastline hrano poiskati same, ne samo v smislu dušika, kalija, fosforja, temveč tudi v smislu sil, saj je rastlina zmožna te sile poiskati tudi po več deset metrov daleč. Velikokrat slišimo, da smo vsi eno, da smo povezani, enako je z rastlinami. Tudi korenček, ki se brez pomoči prebije čez sušo, je energijsko neprimerljiv s korenčkom, ki je zrastel v mehurčku.«

Več v spletni in tiskani izdaji Štajerskega tednika