Pexels

Zaključuje se leto 2025, kar pomeni, da korakamo v zadnjo tretjino programskega obdobja 2021–2027, ko ima Slovenija za črpanje na voljo 3,2 milijarde evrov iz kohezijske politike. Namesto da bi gradbeni stroji v občinah, tudi Spodnjega Podravja, brneli na vsakem koncu, je država do konca novembra razdelila le desetino denarja.

Župani poudarjajo, da je razlog v birokratskih postopkih, na pristojnem ministrstvu vračajo žogico in odgovornost za porazno nizek delež črpanja pripisujejo občinam.

»Postopki so tako birokratsko obremenjeni, da tečejo neskončno dolgo,« je poudaril bistriški župan Ivan žagar. Ob tem je spomnil, da teče že peto leto finančnega obdobja, a črpanje kohezijskih sredstev je zgolj šestodstotno. Skrbi ga dinamika črpanja v prihodnjem letu, ko bodo šum v sistemu povzročile še volitve.

Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj zavračajo trditev, da bi bilo črpanje šestodstotno, žal pa tudi ni veliko boljše. »Slovenija je do 30. novembra izplačala približno 10 odstotkov sredstev kohezijske politike,« so odgovorili.

V okviru Dogovora za razvoj regij je trenutno vključenih 269 projektov, od tega naj bi jih bilo le 20 v fazi izvajanja, okrog 30 jih čaka na odločitev o podpori, za približno 200 projektov so občine v novembru še pridobivale dokumentacijo. »To pomeni, da je prišlo do velikih zamikov.«

Več v Štajerskem tedniku.