ČG

Medtem ko se po vsej Sloveniji pojavljajo civilne iniciative, ki glasno nasprotujejo vetrnim elektrarnam, saj da ne sodijo v ohranjeno naravno krajino, pa tovrstnih civilnih iniciativ skorajda ni zaznati na področju fotovoltaike, čeprav se dopuščajo še bolj koreniti posegi v okolje.

Tako pripravljavci zakonskih sprememb ocenjujejo, da je v Sloveniji skupnega potenciala za umeščanje fotovoltaičnih naprav na kmetijskih zemljiščih več kot 131.000 ha (to predstavlja petino vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji). Prepričani so namreč, da so za fotovoltaiko primerni trajni travniki z boniteto kmetijskega zemljišča do vključno 35 točk ter kmetijska zemljišča v zaraščanju ne glede na boniteto.

Še več, investitorji so celo oproščeni plačila zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.

Zakaj panele raje na zemljišča kot na strehe?

V obrazložitvi sprememb zakona je še zapisano, da lahko agrofotovoltaika v določenem obsegu pomaga kmetijskemu sektorju pri zaščiti pridelkov in tal ter pri samooskrbi z električno energijo. »Agrofotovoltaika nad kmetijskimi površinami lahko ustvarja ugodno mikroklimo, zmanjšuje temperaturna nihanja, izhlapevanje vode in erozijo tal, hkrati pa lahko ščiti pridelke pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so toča ali močni nalivi,« so v obrazložitvi navedli pripravljavci zakona.

Zaradi tega je tudi predlagano, da bi se izvedli pilotni projekti, ki bi določili, v kakšnem obsegu bi se lahko fotovoltaika postavila celo na njivah (torej zemljiščih z višjo boniteto od 35) ali trajnih nasadih (sadovnjakih, vinogradih …).

Na drugi strani pa so znani izračuni, da se Slovenija z osmimi ari kmetijskih zemljišč po prebivalcu uvršča na sam rep v Evropski uniji ter da bi ob 780 kilogramih hrane, kolikor jih človek na leto potrebuje, za pridelavo takšnih količin potrebovali 0,45 hektarja kmetijskega zemljišča na prebivalca.

Na strehah moteči črni paneli, sredi Haloz očitno ne

• Preberite več v aktualni izdaji Štajerskega tednika