ČG

Pomoči ne bodo breme proračuna, temveč jih bodo izplačevala državna energetska podjetja, ki so proizvajalci električne energije. Podjetja bodo lahko pomoč črpala dve leti, do 2028, polovico pomoči bodo dolžna vložiti v ukrepe za trajnostni razvoj in razogljičenje. Vlada v državnem zboru pričakuje sprejem zakona po hitrem postopku, odobriti ga mora tudi Evropska komisija.

V Talumu so po preučitvi zakona ocenili, da jim ne omogoča dodatnih finančnih virov. Državno finančno pomoč namreč že prejemajo v skladu z vladno uredbo, do obeh hkrati pa v polni meri niso upravičeni. »Dodeljena sredstva po zakonu in uredbi se seštevajo, podjetja ne moremo uveljaviti upravičenosti po obeh mehanizmih hkrati v maksimalni možni meri,« je pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.

»Pozdravljamo vsako prizadevanje v smeri zagotavljanja in spodbujanja konkurenčnosti. Želimo pa si, da so ukrepi primerljivi z drugimi državami članicami EU in da z dodatnimi omejitvenimi ukrepi, ki niso v smernicah EU, ne onemogočamo maksimiranja podpore za zagotavljanje konkurenčnosti,« je dodal Drobnič.

Slovenci znani po tem, da smo prepozni

»V Sloveniji smo znani po tem, da smo z ukrepi večinoma (pre)pozni. Ko jih uvedemo, jih zaradi različnih omejitev in razlogov ne izkoristimo v polni meri, podobno kot druge države članice EU, ki dajejo velik poudarek predelovalni industriji. S tem izgubljamo konkurenčnost, kar v globalno zaostrenih okoliščinah poslovanja za poslovanje in prihodnost ni nič dobrega. Skrajni čas je, da tiste, ki generiramo dodano vrednost – industrijo oziroma gospodarstvo – opredelimo kot najvišjo prioriteto, podpremo in ne obremenjujemo več.«