Arhiv Štajerskega Tednika

Letošnja pozeba je že peta v zadnjih šestih letih, kar pomeni, da se sadjarji že dlje časa soočajo z velikimi vremenskimi spremembami, ki seveda terjajo korenite prilagoditve, a se jih ne da doseči čez noč. Spomnimo, da jo je tokrat najbolj skupilo zgodnje sadje, torej breskve, češnje, slive in marelice, kjer je prizadetega med 90 in 100 odstotki pridelka. Ker so bili poškodovani cvetni brsti, gre za tako imenovane poškodbe cvetja, ki pa prav tako pomenijo manjši in slabši pridelek. Marsikje bo zato zdesetkana tudi letošnja letina jabolk. Na območju, ki ga pokriva ptujski kmetijsko-gozdarski zavod, je pozeba sadjarjem po prvih ocenah povzročila za sedem do osem milijonov evrov škode.

Vlada še ni rekla ja

Kot nam je povedal Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, je krovna organizacija KGZS zato vladi predlagala sprejetje interventnega zakona, s katerim bi pomagali najbolj prizadetim. Ker aprila ni šlo za klasično spomladansko pozebo, se obenem poraja vprašanje, kakšno škodo bodo sploh priznale zavarovalnice, ki že tako ali tako nikdar ne pokrijejo vse škode, ampak samo del, torej v bistvu zgolj blažijo, ne pa rešujejo težave kmetov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku