Multinacionalke intenzivno kupujejo njive, pri nas jih raje pozidamo
Kmetijsko ministrstvo je pred časom izvedlo javni posvet o prehranski varnosti v izrednih razmerah, ob tem pa je ministrica Mateja Čalušić izpostavila nujnost zavarovanja kmetijskih zemljišč, saj da se Slovenija glede zaščite kmetijskih zemljišč sooča z resnimi težavami. »Kmetijska zemljišča in kakovost tal sta temelja prehranske varnosti Slovenije. Če smo znali zaščititi vodo, moramo znati zaščititi tudi zemljo! Oboje je neobnovljiv vir. Brez kmetijskih zemljišč ni prehranske varnosti!«
V Sloveniji imamo le 856 m2 njivskih površin na prebivalca. Obseg njiv nas uvršča na sam rep držav v EU, manj njivskih površin na prebivalca imata zgolj Nizozemska in Malta. Posledično ima Slovenija bistveno premalo kmetijskih zemljišč v uporabi za zagotavljanje samooskrbe, ob tem pa je kar 47 % njiv na območju s težjimi pogoji za kmetijsko dejavnost. »Povprečen Evropejec (in Slovenec) na leto poje 780 kilogramov hrane, kar pomeni skoraj dva kilograma na dan. Da zadostimo potrebam po hrani za povprečnega Evropejca, bi potrebovali 0,45 hektarja na prebivalca. Z enim izgubljenim hektarjem kmetijskega zemljišča torej izgubimo potencial za nahranitev več kot dveh prebivalcev,« je ponazoril pomembnost kmetijskih zemljišč Tomaž Primožič z direktorata za kmetijstvo.
Številne države, skladi, multinacionalke že vrsto let po svetu intenzivno kupujejo rodovitna kmetijska zemljišča, pri nas so predmet intenzivne pozidave. Na kmetijskem ministrstvu so se tako zavezali, da bodo pripravili zakonodajo, ki bo zagotovila trajno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč. »Zagovarjala bom, da potrebujemo trajno zavarovana kmetijska zemljišča,« je zagotovila ministrica.
Izgubili za 4.000 ton kruha in 3.000 ton govejega mesa površin
V desetih letih (2012–2022) se je iz kmetijskega zemljišča v uporabi v pozidano ali v zaraščeno zemljišče spremenilo 8.568 ha kmetijskih zemljišč. To je izguba 857 ha zemljišč na leto (88 % je travniških površin). Konkretno to pomeni, da bi lahko na 7.540 ha travniških površinah (ki so se v 10 letih zarasla ali pozidala) preko travojedih živali proizvedli tri milijone kilogramov govejega mesa, s čimer bi lahko nahranili 150.800 ljudi. Izgubljenih je bilo tudi 750 ha njivskih površin, na katerih bi lahko sicer pridelali več kot štiri milijone kilogramov kruha letno. Izguba 280 ha trajnih nasadov pa pomeni izgubo 11.200 ton jabolk letno. To je količina jabolk, ki bi zadostovala za 746.000 ljudi, kar predstavlja 37 % vseh prebivalcev Slovenije, so številke predstavili na kmetijskem ministrstvu.
Z uničeno lastno proizvodnjo odvisni od uvoza
Preberite več v Štajerskem Tedniku
