Letna količina mleka na kravo večja za 2.000 litrov
Govedorejske kmetije živijo od razlike med prihodkom in stroški namolzenega litra mleka, zato na koncu šteje dnevna količina namolzenega mleka, ki ga zagotavlja obstoječa čreda, po čim nižji lastni ceni. Temelj za dosego cilja je kakovostna odbira živali, nato pa zagotavljanje ustrezne oskrbe, ki izhaja iz podatkov kontrole mlečnosti. Slednja namreč ponudi informacije o prehranjenosti živali oz. o morebitnem primanjkljaju hranil, omogoča zgodnje odkrivanje presnovnih motenj in obolenj vimena ter nudi podatke o plodnosti krav.
»Na osnovi rezultatov lahko odbiramo živali, ki so najprimernejše za nadaljnjo rejo, razmnoževanje, rejcem pa podatki sporočajo, kako pravilno oskrbeti živali. Le optimalno preskrbljena žival lahko da želene rezultate,« je o pomenu kontrole mlečnosti dejal Tomaž Perpar iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
V zadnjih desetletjih so rejci, tudi na podlagi podatkov, naredili velike korake v količini prireje mleka. V sedmih desetletjih se je mlečnost izboljšala za 5.000 kg na kravo, v zadnjih 20 letih pa v povprečju 96 kg na leto, tako je lani povprečna količina mleka na kravo znašala 7.451 kg mleka, kar pomeni 7.227 litrov. Toda večja mlečnost ni edini cilj, ki ga zasledujejo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. »Cilj je povečanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, izboljšati odpornost živali na zdravstvene težave, povečati dolgoživost, vse to so še večji cilji kot sama prireja mleka.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
