Arhiv Štajerskega Tednika

S trsnicami se zasadijo novi vinogradi in obnovijo stari: prvih je izredno malo, vse manj pa imajo vinogradniki denarja tudi za nujno obnovo. Zaradi krize v domačem vinogradništvu so slovenski trsničarji državo že pred časom pozvali, da jim pomaga s subvencijami, kot je to praksa v Avstriji in Italiji, s prodajo pa so se bili primorani obrniti tudi na tuje trge.

Prepolovili proizvodnjo

Trsničarska zadruga v Juršincih je včasih združevala velike in male trsničarje, danes pa so mali dejavnost opustili, večji pa so se profesionalizirali. »Včasih smo bili bolj povezani, zdaj pa imamo le še skupne prostore in hladilnico, sicer delamo bolj vsak zase. Ko se je zakonodaja spremenila, smo se ji prilagodili tudi trsničarji: eni so trsničarstvo registrirali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, drugi postali samostojni podjetniki, tretji pa odprli podjetja, kar smo storili tudi mi. Časi so se spremenili, mnogi so prenehali delati. V preteklosti je bilo v Juršincih 43 trsničarjev; z leti so 'mali' odpadli, tako da nas je danes samo še osem, od tega po dva d. o. o. in s. p., preostali štirje so doregistrirali dejavnost na kmetiji,« razlaga Simon Toplak, prvi mož nekdaj močne juršinske trsničarske zadruge.

»Položaj v panogi v Sloveniji, kjer smo na leto cepili že tudi po 12 milijonov trsnic, že tako ni bil dober, a je bila prodaja trsnih cepljenk boljša vsaj v tujini, kamor izvažamo. Zdaj se kriza pozna povsod: pred dnevi so nam tako Francozi odpovedali desetletno pogodbo, po kateri smo v Francijo vsako leto izvozili 400.000 trsnic, kar je za nas hud udarec, glede na to, da jih sicer letno cepimo do največ dvakrat toliko.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku