V Podravju vedno več energetsko revnih gospodinjstev
Streha, ki pušča, vlažne stene ali trhli okenski okvirji, ob tem pa dohodki pod pragom tveganja revščine. Energetska revščina ostaja pereč problem zlasti na vzhodu države
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V nekaterih občinah Spodnjega Podravja naj bi bilo tako energetsko revnih čez 15 odstotkov gospodinjstev. Eko sklad sicer za energetske sanacije tem gospodinjstvom namenja 29 milijonov evrov nepovratnih sredstev. A ljudje za to možnost velikokrat sploh ne vedo.
»Ljudje porabijo velik delež svojih dohodkov za plačevanje osnovnih stroškov, kot sta električna energija in voda. Še posebej velja to za tiste, ki živijo v energetsko potratnih stavbah in nimajo denarja za obnovo,« ugotavljajo v Lokalni energetski agenturi (LEA) Spodnje Podravje, ki je sodelovala v čezmejnem projektu I-PRODER, v sklopu katerega so proučevali izzive za preprečevanje in odpravo energetske revščine v Podravju.
Ta je sicer pri nas opredeljena kot stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji, pa naj bo to zaradi neustreznih bivanjskih razmer, nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali pa nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov.
Velike razlike v spodnjepodravskih občinah
LEA Spodnje Podravje je v okviru projekta na podlagi podatkov centrov za socialno delo, Rdečega križa in Karitasa med drugim opravila celovit pregled energetske revščine v regiji, pri čemer so ugotovili ogromne razlike po posameznih občinah ter celo po naseljih znotraj ene občine.
Podravje ima 41 občin, od katerih jih po podatkih iz leta 2023 le 16 po energetski revščini ni presegalo slovenskega povprečja, ki je znašalo 7,2 odstotka gospodinjstev. Med desetimi z najvišjimi stopnjami energetske revščine, višjimi od 15 odstotkov, pa jih je kar osem iz Spodnjega Podravja.
Z višjim deležem energetske revščine izstopa Dornava, za katero so sicer značilne velike razlike med naselji. Po besedah župana Milana Šilaka sobili s problematiko seznanjeni že pred projektom, saj se posamezne stiske občanov kažejo v okviru socialnih programov, subvencij in drugih oblik pomoči.
»Projekt pa nam je omogočil bolj poglobljen vpogled, saj smo dobili sistematično analizo, primerjavo z drugimi občinami ter jasnejšo sliko o tem, katere skupine so najbolj ranljive.« Rešitve na občini vidijo v boljši informiranosti in svetovanju gospodinjstvom, dostopnejših razpisih za energetske prenove ter tesnejšem sodelovanju med občinami, energetskimi agencijami in državo.
Dornavi po deležu energetske revščine sledijo Trnovska vas, Juršinci, Žetale, Majšperk, Zavrč, Podlehnik in Videm.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
