Arhiv Štajerskega Tednika

V zadnjem letu je svetovna logistična mreža doživela pretres brez primere, saj jo je pandemija postavila dobesedno na glavo. Številni lockdowni, težave s proizvodnjo, pomanjkanje ladijskih zabojnikov in motnje delovne sile so povzročili zaprtje pristanišč po vsem svetu. Ko so bili v Ningbo-Zhoushanu, drugem najbolj obremenjenem pristanišču na Kitajskem po Šanghaju, zaradi okuženosti delavcev avgusta prisiljeni za dva tedna zapreti ključni terminal, je to dodatno raztegnilo dobavno verigo, saj je bilo treba plovila preusmeriti v druga kitajska pristanišča. Poleg zamud, povezanih s pandemijo, pa so dodatne zastoje pri transportu povzročali še številni tajfuni, ki so prizadeli obalne južnokitajske regije.

Vse se je začelo na Kitajskem

V skladiščih blizu pristanišč se danes kopičijo elektronski izdelki, športna oprema in oblačila, ki čakajo, da jih zapakirajo v zabojnike in odpremijo. Velika motnja v dobavni verigi se je začela v začetku leta 2020, ko je Kitajska prvič zaprla svoje tovarne, da bi zajezila širjenje virusa. Kmalu so bili zaradi virusa prisiljeni svoje tovarne zapreti tudi v Maleziji, Vietnamu in Tajvanu. Ladjarska podjetja so se odzvala z zmanjšanjem zmogljivosti in zabojniki so obstali. Kljub temu da so tovarne ustavile ali zmanjšale proizvodnjo, pa se je povpraševanje po blagu med pandemijo povečalo. Ko so se tovarne ponovno odprle, so proizvajalci sicer poskušali povečati proizvodnjo, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju, vendar so se pri tem znašli pred številnimi izzivi, kot so pomanjkanje surovin, delovne sile in zabojnikov za pošiljanje svojih izdelkov.

Dobavna veriga je bila dodatno prekinjena, ko se je velikanska kontejnerska ladja marca 2021 zataknila v Sueškem prekopu in skoraj teden dni blokirala promet. Več kot 350 ladij je obtičalo v plavajočem prometnem zamašku in čakalo na prehod skozi 193 kilometrov dolg kanal na obeh straneh blokade.

Preizkus s kolesom

Preberite več v Štajerskem Tedniku