Arhiv Štajerskega Tednika

Vinogradniki so lani pridelali najmanj grozdja od osamosvojitve. Opuščanje vinogradov, zlata trsna rumenica in naravne neprilike so bili vzrok skromni nabirki, ki se odraža v pomanjkanju grozdja. Tudi o letošnji letini se vsaj v količinskih okvirih ne bo govorilo v presežkih. »Splošna ocena je, da je zaradi pozebe nastala škoda v obsegu 15–20 %, nekatere parcele so utrpele tudi 80- do 90-odstotno škodo,« je dejal Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega kmetijskega zavoda.

Celoten obseg škode bo znan po cvetenju vinske trte. V splošnem velja, da so pozeble nižje lege, škoda je odvisna od pozicije, mikroklime, sort in stanja – 'kondicije' samega vinograda, pravi terenski kmetijski svetovalec in vinogradnik Matej Rebernišek. Slednje potrjuje tudi Branimir Žličar, vodja vinogradništva v ormoškem podjetju Puklavec Family Wines.

Slovenski vinogradniki so po podatkih statističnega urada lani pridelali le 78.568 ton grozdja, od tega 70 % belega vina in tretjino rdečega. Največ grozdja so vinogradniki v Sloveniji pridelali pred točno 20 leti, skoraj 140.000 ton. Od takrat beležimo konstantni padec, ta je posebej izrazit v zadnjih petih letih, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Preberite več v Štajerskem Tedniku