Arhiv Štajerskega Tednika

Skupno je namreč prireja mesa v zadnjem desetletju upadla za desetino, še posebej med epidemijo pa so cene padle na dno. Prireja se je zmanjšala kar za polovico. Bolje je v govedoreji, kjer se je prireja mesa za malenkost (2 %) povečala, medtem ko je bilo mesa perutnine več kar za tretjino. Kljub temu da je kondicija slovenskih mesnih verig zelo raznolika, pa je vsem skupen upad tržnega deleža domačega porekla. Kuharja skrbi naraščanje mednarodne menjave v smeri, da domače izvažamo, tuje pa uvažamo.

Kavbojske prodajne mreže

Omenjeni podatki so tudi rezultat organiziranosti in povezanosti v posameznih mesnih verigah, ki se vlečejo že iz preteklosti, te razlike pa je zdaj koronska kriza samo še poudarila. »Pričakovano jo je najbolje odnesel perutninski sektor, kar dokazuje tudi primer z vašega konca – sistem Perutnine Ptuj. Zahvaljujoč dolgoročnim pogodbam in dobri organiziranosti so šli skozi brez večjih pretresov,« pravi Kuhar in dodaja, da so podobno uspešno zgodbo pisali tudi v mlečni verigi.

»Povsem drugače pa je na trgu prašičereje. Ta deluje precej ad hoc, bi rekel, da bolj po kavbojsko. Prodajna mreža je slabo organizirana brez dolgoročnega partnerskega sodelovanja, zato se je v krizi tudi skoraj zrušil. Tisti rejci prašičev in govedi, ki so imeli pred epidemijo povezavo s kupci, so sicer dobili slabše plačilo, a so obstali, medtem ko so bili tisti na prostem trgu prisiljeni meso klavnicam prodati po likvidacijskih cenah. To pomeni, da niso vsi v enako slabem položaju, če podatke združimo, pa seveda dobimo statistično katastrofo.«

Reševanje socialnih stisk pred razvojem

Preberite več v Štajerskem Tedniku