Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Splošna ocena je bila, da slovenski potrošniki sicer vse bolj cenijo kakovost domače hrane, vendar je pri nakupu pomemben faktor cena, saj so varčni in iščejo akcije. Roman Žveglič, prvi mož Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ugotavlja, da je zaupanje pri nas manjše kot v Evropi, čeprav se v Sloveniji pridela bistveno več kakovostne hrane kot v drugih sistemih. »Slovenski sistem ima dobre temelje, v zadnjem desetletju se je spremenil in naredil velik napredek. Če ni kakovosti izdelkov in sistem ni dobro grajen, če obljube, ki so dane, niso izpolnjene, potem pri povečanju zaupanja ne pomaga niti oglaševanje. To sicer daje obljube in pritegne potrošnika, a mora reklama tudi odražati dejstva.« Pri tem Žveglič opozarja, da bi kazalo več pozornosti posvetiti obveščanju javnosti o izredno majhni uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji, kakor tudi nizki rabi antibiotikov pri živalih, v hrani so pa itak prepovedani.

Slovenija pri vrhu zdrave pridelave

Z njim se strinja agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki dodaja, da Slovenija sodi med države, ki pri pridelavi živalskih surovin, mleka, mesa in jajc, uporabljajo najmanj antibiotikov. To po njegovem lahko pomeni, da je naša pridelovalna panoga zaostala, a v pozitivnem smislu, saj ni intenzivna kot marsikje drugje. »Proizvodnjo namreč lahko povečaš z uporabo antibiotikov, česar pri nas ni. Ker je več ročnega dela in skrbi, pa je kakovost večja. A so pridelovalci poraženci pri cenah, saj je strošek reje brez antibiotikov dražji.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku