Komu se bo sploh še splačalo biti direktor v zdravstvu?
V zadnjem mesecu se je v zdravstvenih domovih Ptuj in Slovenska Bistrica ponovil identičen scenarij. Izbrana kandidata za direktorja, sta po potrditvi odstopila.
V obeh primerih naj bi bile razlog zakonske omejitve opravljanja sočasnega direktorovanja in dela z bolniki. Je zakonodaja, ki določa, da mora direktor javnega zavoda biti na tem delovnem mestu vsaj 60 odstotkov polnega delovnega časa, preveč rigorozna?
Iz predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva izhaja, da mora biti strokovni direktor v javnih zdravstvenih zavodih, ki imajo manj kot 150 zaposlenih, na tem delovnem mestu zaposlen vsaj 30 odstotkov polnega delovnega časa, direktor pa vsaj 60 odstotkov polnega delovnega časa. V drugih javnih zdravstvenih zavodih, torej večjih, morata oba, tako strokovni kot direktor, biti na tem delovnem mestu zaposlena vsaj 60 odstotkov polnega delovnega časa. V zavodu, ki ga vodita, mora skupni obseg zaposlitve dosegati 80 odstotkov polnega delovnega časa. To velja, če tako omogoča akt o ustanovitvi ali statut.
Na ministrstvu za zdravje so prepričani, da je ta določba potrebna: »Z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti krepimo profesionalizacijo vodenja javnega zdravstvenega zavoda, kjer dajemo poudarek ustrezni strokovni usposobljenosti, kompetencam in odsotnosti morebitnega nasprotja interesov pri direktorjih in strokovnih direktorjih. Poleg tega z zgoraj opisanim določilom skrbimo, da vodstveni delavci niso preobremenjeni ter da se lahko na eni strani lahko z vso zavzetostjo posvetijo vodenju javnega zdravstvenega zavoda, na drugi pa poskrbijo, da opravljanje zdravstvene dejavnosti poteka strokovno, kakovostno in varno za paciente.«
Plače direktorja prenizke v primerjavi z zaslužkom zdravnika?
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se