S svojim delom je Tjaša Mrgole Jukič pomembno prispevala k ugledu in promociji Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v ožjem in širšem okolju, Sloveniji in zunaj njenih meja. Še posebej pa je prepoznavno njeno prizadevanje za razvoj slovenskega potujočega knjižničarstva in vzpostavljanje mednarodnih povezav na tem področju. Prejela je Čopovo diplomo za leto 2024.
Čopova nagrada je izkaz hvaležnosti, ki jo Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje izjemnim posameznikom in institucijam za izredne dosežke, ki presegajo vsakodnevne naloge in imajo širši družbeni pomen. Čopove nagrade za neizbrisen pečat v slovenskem knjižničarstvu prejmejo le najbolj vrhunski bibliotekarji.
„Biti izbran v tej družbi, v Sloveniji nas je okrog 2.000 bibliotekarjev, je res imenitno. Še posebej zato, ker bibliotekarji delamo na različnih delovnih mestih. Čopova diploma je nagrada za vse, kar si naredil v dobro Slovenije, za knjižničarstvo, za razvoj knjižničarstva, še posebej potujočega knjižničarstva. To je drugič v zgodovini, da je šla nagrada, diploma, v potujočo knjižnico. To mi še toliko več pomeni. To je velika čast. Do tega pa je dolga pot. Dejaven moraš biti v Zvezi bibliotekarskih društev, dvajset let sem bila tudi predsednica potujočih knjižničarjev. Zelo hitro sem se povezala s hrvaškimi bibliobusi, pri razvoju pa smo veliko pomagali srbskim bibliobusom. Prebujati so se začeli tudi v Bosni in Hercegovini, v Črni gori. Morda na Ptuju ne vedo, da sem kar nekaj naredila, da smo se preko Ifle lahko povezovali z evropskimi bibliobusi. Takšne bibliobuse, kot jih imamo pri nas, poznajo tudi v Ameriki, Kanadi, Novi Zelandiji, Avstraliji. Kot zanimivost naj povem, da imajo Hrvati bibliobus na trajektu, ki vozi do otokov. Ponekod na severu pa na ladjah,“ Čopova nagrajenka obrazloži pomen diplome in potujočega knjižničarstva.
Vsak dan s knjigami na bibliobusu potuje v drugi kraj Slovenskih goric, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja. To je delo, ki jo zelo veseli, vedno se ji zdi, da je tista, ki prinaša nekaj dobrega med ljudi in to jo navdaja z zadovoljstvom. Bibliobus je v bistvu namenjen ljudem, ki sami do knjižnice ne morejo. Gre za najbolj ranljive skupine ljudi.
„Z bibliobusom smo orali ledino“
Preberite več v Štajerskem Tedniku