Ljudska iniciativa Destrnik je zbrala 154 podpisov občanov, ki se ne strinjajo s prodajo šestih parcel v središču občine za stanovanjsko in poslovno gradnjo.
Za podnebne spremembe, ki smo jim priča, je v veliki meri kriv človek z današnjim načinom življenja in prilagajanjem vsega svojim potrebam. A narava je z velikimi vremenskimi odstopanji krepko udarjala že tudi po naših prednikih.
Prebivalce Radehove je presenetila novica, da je Direkcija za infrastrukturo naposled dala zeleno luč za gradnjo kolesarske povezave.
In za povrh: izločale strupene iztrebke.
Za ormoškimi rokometaši bo kmalu že tretji teden priprav na sezono 2023/24. Doslej so odigrali pripravljalni tekmi s SVIŠ Ivančna Gorica in Karlovcem, v petek, 18. avgusta, pa jih ob 19.00 čaka na Hardeku še tretji preizkus, pomerili se bodo z novim 1. A-ligašem Škofljico.
Med 19. in 27. avgustom bo v Budimpešti potekalo letošnje največje atletsko tekmovanje – svetovno prvenstvo. Na Madžarsko se odpravlja tudi 13-članska slovenska reprezentanca, največ pozornosti pa bo nedvomno deležen Kristjan Čeh, branilec naslova svetovnega prvaka iz ameriškega Eugena, kjer je prvenstvo potekalo lani julija. Tam je Podvinčan slavil z najboljšim izidom svetovnih prvenstev – 71,13 metra. Srebro in bron sta si razdelila Litovca Mykolas Alekna (69,27) in Andrius Gudžius (67,55).
Na pobudo Humanitarnega društva Severovzhod, ki ga vodi Janko Ranfl, so pred tednom dni organizirali sestanek na temo zadnjih poplav Drave, ki je ob stari strugi od jezu v Markovcih do meje s Hrvaško znova poplavljala.
Mladi glasbeniki, ki uživajo ob igranju instrumentov, tudi poletne mesece z veseljem preživijo ob druženju in pridobivanju novih znanj. Odlična priložnost za to je poletna glasbena šola v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, ki je letos obeležila jubilej, deseto obletnico.
Njen cilj so olimpijske igre leta 2028 v ZDA.
Poplave, toča in neurja povzročajo škodo tako na infrastrukturi kot naravnih danostih. Številna podrta drevesa so praktično stalnica po vsakem močnem vetru. Na Ptuju popisa dreves, ki rastejo na parcelah v lasti občine, še vedno nimamo.
Direktor zasebnega Inštituta za vodarstvo in docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Primož Banovec je prepričan, da avgustovska vremenska ujma odpira popolnoma novo sliko vremenskega in hidrološkega dogajanja v Sloveniji.
Če prihajate na Ptuj iz smeri Ormoža ali Markovcev, se izognite Spuhlji.
Kalcer Radomlje – Aluminij 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Brest (36.), 0:2 Martić (42.). „Najtežje je igrati tekme, v katerih si favorit. Moji fantje so nalogo s Kalcerjem opravili z odliko, zato jim čestitam za prikazano, za pravi pristop in taktično disciplinirano predstavo,“ je svoje varovance po tekmi s Kalcerjem pohvalil trener Aluminija Robert Pevnik. Po remiju s Celjem in porazu z Mariborom so tako šumarji vknjižili še prvo zmago v sezoni, ki jih trenutno uvršča v sredino prvenstvene razpredelnice.
Težko pričakovani začetek sezone v vzhodni skupini 3. lige je prinesel le štiri odigrana srečanja, tri so bila prestavljena zaradi razmer s poplavami v koroški in savinjski regiji. Na igrišča so stopili predstavniki treh od petih klubov z območja MNZ Ptuj (Drave, Hajdine in Zavrča), vsi pa so v rezultatskem smislu navdušili in so zabeležili 100 % učinek. Še več: na treh tekmah so zabili deset golov, prejeli pa niso nobenega!
V Sloveniji imamo trenutno registriranih 12 sredstev, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Uporabljajo se v trajnih nasadih in drevesnicah, v poljščinah, na strniščih, travinju in pašnikih. V Sloveniji pesticid z glifosatom (boom efekt) proizvaja tovarna kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus Rače).
Pred natanko šestimi leti, avgusta 2017, je ptujska občina prodala svoje največje zemljišče v centru mesta, na Potrčevi cesti. To je prešlo v last Cestnega podjetja Ptuj, ki na tem mestu v prihodnjih letih načrtuje gradnjo stanovanjskih blokov, pa tudi nestanovanjskih objektov, pod katerimi načrtujejo še ureditev podzemne garažne hiše v eni ali morda celo dveh etažah.
Okoli 50 lovskih družin v Sloveniji bi lahko ostalo brez svojega premoženja. Država bi namreč rada zemljišča v njihovi lasti nacionalizirala, kljub temu da so v zemljiški knjigi še vedno vpisane kot lastnice.
Kmetija Leskovar sodi med večje, če ne največje kmetije v Dravinjski dolini. V hlevih imajo med 250 in 300 glav živine, oddajajo mleko, redijo bikce, kajti vse, kar se skoti, zadržijo na kmetiji. Ob govedu imajo še 200 kokoši za prodajo jajc. Obdelujejo oz. vzdržujejo nekaj čez 100 hektarjev zemljišč – njiv, travnikov in tudi strmih pašnikov.
Za obnovo stare šole bi potrebovali vsaj milijon evrov.
„Iskreno, letošnji festival nas je dobesedno prerasel. Nismo verjeli, da se bo to res zgodilo. To je največji preskok, to ni več samo slovenski, temveč pravi evropski festival,“ je še pod vtisom letošnjih festivalskih dogodkov povedal direktor in umetniški vodja festivala Arsana Mladen Delin.
