Občina Lenart je pridobila državna sredstva za sofinanciranje sanacije završkega razglednega stolpa.

20-letno Nušo Bezjak iz Dornave nedvomno čaka bogata glasbena kariera. Po končani osnovni šoli se je s 15 leti odpravila na šolanje v Ljubljano, na Konservatorij za glasbo in balet, kjer se je izobraževala pod taktirko profesorja Iva Špacapana. Srednjo šolo je končala lani, pred vpisom na študij si je vzela leto dni premora, ki ga je izkoristila v najboljši možni meri, neizmerno veliko se je ukvarjala z glasbo in iskanjem novih priložnosti. Nušin močan, a hkrati nežen vokal prav gotovo ne bo ostal neopažen, o njej bomo še veliko slišali.

Cilj akcije je šolarjem zagotoviti šolske torbe in potrebščine za brezskrben povratek v šolske klopi.

Jeruzalem Ormož – Škofljica 20:25 (12:10) JERUZALEM ORMOŽ: Balent (1 obramba); Ranfl (9 obramb – 2 x 7-m); Vincek, Šulek 1, Mlač Černe 4 (1), Bogadi 2, Munda 1, G. Hebar 1, T. Hebar 1, Ude Tkalčec, Sraga, Jerenec 1, Žuran, Kolmančič 1, Sok 5 (4), Krabonja, Pungartnik 3. Trener: Saša Prapotnik. Ormožani so odigrali svojo tretjo pripravljalno tekmo in doživeli nepričakovan poraz proti novincu v NLB ligi.

Podvinci – Hajdina 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Živič (58.) PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Živič, Modrič, Šmrček, Kolenko, Anžel (od 92. Marković), Dumbović (od 92. Pihler), Ziko Zajko (od 79. Zamuda Horvat), Petrinec, Orovič. Trener: Robert Hojnik. HAJDINA: T. Zupanič, Kovačec, Horvat (od 60. Bojnec), R. Medved, Tomanič, Pal, Lipavšek, Ljubec, Petek, I. Emeršič, N. Medved. Trener: Miran Emeršič. V prvem lokalnem derbiju v novi sezoni so domačini v Podvincih gostili novince s Hajdine. Tekmo si je ogledalo približno 300 gledalcev, ki so videli pravo prvenstveno tekmo s številnimi čvrstimi dvoboji, v katerih oboji niso popuščali niti za trenutek. Hajdinčani so prišli na gostovanje opogumljeni z zmago proti Brežicam, za Podvince pa je bila to po prestavitvi srečanja s prevaljskim Korotanom uvodna tekma sezone.

Vreme jo je letos zagodlo tudi postavitvi klopotca, saj je članom Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci to uspelo šele v tretjem poskusu.

Kakor svoj čas epidemija korone tudi nenavaden val silovitih neviht sedaj sproža žolčne razprave o ozadju nesreče, ki nas je zadela. Eni verjamejo uradni znanosti, drugi so prepričani, da so zlonosni oblaki delo skrivnostnih gospodarjev človeštva.

Kot vsako leto je bil program tudi letošnjega kmečkega praznika na Destrniku zelo pester.

Ozka haloška cesta z zavitimi ovinki vodi do Medvedovih v Dobrini, kjer so pred desetletji začeli pisati zgodbo podjetja Bioles. Na slemenu haloških gričev so ustvarili podjetje, ki lesu daje pravi pomen. »Občudujem jih in glede nato, kako malo država podpira lesnopredelovalno industrijo, delajo čudeže,« je dejal Franc Pohleven, ambasador lesa, upokojeni profesor in ostri kritik državne lesne politike.

Ptujska Panorama – tako kot številna druga območja v mestu – skriva številne arheološke zaklade. Pred nekaj dnevi je bil izveden ogled izkopavanj velike rimske stavbe na vrhu griča. Primerjava z drugimi mesti, ki imajo podobna arheološka odkritja, pa kaže, da bi na tem področju lahko naredili več za ustrezne, modernejše predstavitve najdb.

Ali bo Slovenija – glede na letošnja številna silovita orkanska neurja – odslej postala še dežela tornadov? Pri nas je zaradi precejšnje reliefne razgibanosti in veliko hribovitih, goratih območij manj možnosti za razvoj tornadov kot na prostranih ravnicah.

V najbolj zahodni haloški občini so začeli osrednjo investicijo letošnjega leta, to je izgradnja mostu čez Dravinjo v naselju Varoš. Most bo gradilo podjetje UB-projekt iz Prebolda, ki je specializirano za sanacije in gradnje manjših mostov, z občino pa je sodelovalo že pred dvema letoma, ko je zgradilo t. i. beli most čez Ložnico proti Slovenski Bistrici.

Drevesa ob cestah lahko nudijo prijetno senco, lahko pa zaradi padajočega vejevja pomenijo nevarnost za voznike in druge udeležence v prometu. Številne občine, med njimi tudi v Makolah, pozivajo lastnike gozdov ob cestah, da odstranijo potencialno nevarna drevesa in veje, ki ogrožajo prometno varnost. Poziv je dobrohoten, saj lahko v primeru poškodb vozniki od lastnikov gozdov terjajo odškodninsko odgovornost, inšpektorji – na Bistriškem je to medobčinski inšpektorat – pa jim lahko izrečejo tudi globo v višini 500 evrov.

Kristjan Čeh je na 19. svetovnem prvenstvu v Budimpešti v finalu meta diska s 70,02 metra, daljavo je dosegel v zadnji seriji, osvojil srebrno medaljo. Naslov prvaka, ki ga je osvojil lani v Eugenu v ZDA, mu je v zadnjem metu tekme odvzel Šved Daniel Stahl z 71,46 m in rekordom prvenstev.

Aluminij – Olimpija 4:5 (2:1) Kdor se je v soboto zvečer odločil za ogled srečanja med Aluminijem in Olimpijo, zagotovo ni obžaloval, saj je tekma postregla z ogromno razburljivostmi, številnimi zadetki in nepredvidljivimi preobrati. V živo si je tekmo v Športnem parku Aluminija ogledalo več kot 1.000 gledalcev, v pravem navijaškem vzdušju pa so na koncu daljšo potegnili Ljubljančani. Koliko jim ta zmaga pomeni, so nazorno pokazali po tekmi, ko so se zelo dolgo zadržali v proslavljanju s svojo navijaško skupino Green Dragonsi.

Gradnja urgentnega centra Ptuj je v zaključni fazi. Te dni bo opravljen kakovostni prevzem, nato počakajo le še na uporabno dovoljenje in prostore bodo lahko začeli uporabljati. 700 kvadratnih metrov površin je moderno in sodobno urejenih, neprimerljivo s starimi, premajhnimi prostori, ki jih uporabljajo trenutno.

Zaradi svoje lege se na območju trojiške občine gradi ali pa je že dokončanih več tras kolesarskih povezav, tako iz projekta ORP Slovenske gorice kot državnih.

Šolske počitnice se nezadržno bližajo koncu in mnogi hitijo še po zadnjih nakupih pred začetkom novega šolskega leta. Svinčniki, zvezki, delovniki so zajetno finančno breme za številne družine in kljub številnim akcijskim ponudbam je končni račun za šolske potrebščine vsako leto višji.

Nekaj manj kot 300 občanov Vidma, in ne 600, kot so krožile govorice, je pred časom presenetila višina nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki jim ga je pripravila finančna uprava (FURS). Prišlo je do napake, so sporočili iz FURS, a obenem dodali, da so občane, pri katerih je prišlo do napačnega izračuna, o napaki že obvestili.

Občasno (pre)visoke cene malih živali, mačk in psov, pa tudi pomanjkanje ponudbe nekaterih pasem sta glavna razloga za to, da se številni Slovenci po hišne ljubljenčke odpravijo v tujino. To pa lahko pomeni številne pasti. Prevarantov je ogromno, kar kaže tudi nedavna izkušnja naše sogovornice.