Medtem ko na Ptuju v letošnjem (in verjetno še kakšne naslednjem letu) ne bo niti evra za rekonstrukcije cest, je ormoški župan Danijel Vrbnjak z Markom Novakom, direktorjem podjetja Nograd iz Dobrovnika, podpisal pogodbo o modernizaciji in sanaciji cest v letošnjem letu.
Enostranska odločitev vlade po vzpostavitvi azilnih domov za migrante na območjih nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi je zaskrbela tudi Kidričane in Bistričane. Pred devetimi leti, ko je migrantska kriza doživela enega od prvih vrhuncev, je namreč vlada načrtovala vzpostavitev sprejemnega centra tudi na Pragerskem, v objektu strelskega centra, ki je na območju bistriške in kidričevske občine.
Med petimi prispelimi prijavami (štiri so bile popolne) na prosto delovno mesto direktorja Mestnega gledališča Ptuj, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot najprimernejšega izbrala dosedanjega direktorja Petra Srpčiča.
Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj ima trenutno iz naslova izvajanja projektov odprtih 637.000 evrov terjatev. Občino so tudi letos zaprosili za soglasje k zadolžitvi, da lahko premostijo likvidnostne težave, kar je sicer večletna stalna praksa.
Ptujska izpostava za zaščito in reševanje je 13. marca šestim posameznikom in eni organizaciji izročila priznanja Civilne zaščite in s tem zahvalo za dosedanje požrtvovalno delo. Med prejemniki resda prevladujejo gasilci, a Civilna zaščita presega okvire gasilstva, saj povezuje tudi druge humanitarne organizacije, Policijo in Slovensko vojsko, zdravstvene službe ter koncesionarje, vsem pa je skupna želja po pomoči drugim, poudarja vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje ter poveljnik Civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko.
Grad Borl, ki je bil delno obnovljen že pred tremi leti, bo predvidoma 20. aprila letos odprl svoja vrata za obiskovalce. Upravljal ga bo Javni zavod (JZ) Belana pod taktirko Monike Klinc. Svečani podpis pogodbe o prenosu gradu v upravljanje je napovedan v petek.
Na mestnem stadionu je v organizaciji Atletskega kluba Ptuj potekalo zimsko Prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski in pionirski kategoriji U-16. Za mlade atlete in atletinje je to bilo zadnje tekmovanje zimske sezone. Skupno je bilo na štartni listi 65 tekmovalcev, domače barve je zastopal Andraž Rajher, letnik 2006.
REZULTATI 16. KROGA: Premium Dobrovce – Hajdina 1:0 (1:0), IBLO Podvinci – Krško 2:1 (1:0), Avto Rajh Ljutomer – ZASE Videm 1:2 (1:0), Rače – Drava Ptuj 3:1 (1:0), Korotan Prevalje – Zavrč 1:1 (1:1), Šampion – Koroška Dravograd 6:0 (4:0), Brežice 1919 Terme Čatež – Šmartno 1928 4:4 (2:1). Nekaj zanimivih rezultatov je prinesel 16. krog tekmovanja. Vodilna Drava je doživela drugi prvenstveni poraz proti Račam, IBLO Podvinci so po izredno borbeni predstavi na svoji zahtevni zelenici zasluženo ugnali močno Krško, medtem ko si je Hajdina privoščila spodrsljaj na gostovanju v Dobrovcah. Praktično brez večjega spodrsljaja v tej sezoni igra ekipa ZASE Vidma. Ta se je po slabšem prvem polčasu v Ljutomeru v drugem polčasu pobrala in naredila preobrat za novo zmago. Ta je Videmčane ponovno vrnila na vrh lestvice, s katere so izrinili Dravo. Naslednji krog prinaša prav obračun med Dravo in ZASE Vidmom – eden izmed derbijev prvenstva bo odigran to soboto ob 15. uri na Mestnem stadionu na Ptuju.
Direktor agencije za kmetijske trge Miran Mihelič je nedavno obelodanil, da so izplačilo subvencij na agenciji zelo pospešili ter da so do 13. marca izplačali 96 % vseh zahtevkov izplačil za območja z omejenimi dejavniki (OMD) ter 90 % zahtevkov neposrednih plačil. Toda številni kmetje iz Podravja, ki še vedno čakajo na odločbo, dvomijo o predstavljenih rezultatih agencije, tudi kmetijski svetovalci so zadržani do izrečenih ocen, saj pravijo, da so informacije s terena drugačne.
Po sestanku ravnateljev vseh ptujskih osnovnih šol so znane informacije o vpisu za novo šolsko leto.
Tudi letos bo ptujska občina za organizacijo in izvedbo festivalov prispevala 120.000 evrov. Denar bo enakovredno razdeljen na tri področja: glasbeno, pesniško in likovno. Nespremenjen znesek kulturnikom zagotavljajo že kar nekaj let. Iz razpisa pa je možno razbrati, da so pogoji precej ozko zastavljeni in za denar lahko (uspešno) kandidirajo zgolj tisti, ki so že lani izvajali te tri festivale.
Maturantski ples, dogodek, za katerega se maturantke in maturanti pripravljajo (in veselijo) že od začetka svoje srednješolske poti, je zaznamovan s slogom, glamurjem in prefinjenostjo. Vendar pa za mnoge starše in dijake ta posebni večer pomeni tudi nemajhen finančni zalogaj, še posebej za tiste iz socialno šibkejših okolij. S stroški, ki zajemajo vse od oblek, frizur, ličenja do vstopnic, so maturantski plesi postali eden najdražjih dogodkov v srednješolskem življenju.
Dražba 25 hektarjev velikega ranča, ki je bil nekoč v lasti Mirana Vuka, je bila uspešna. Prodati so ga skušali kar desetkrat, tokrat pa se je kupec vendarle našel. Dražili so trije dražitelji, tisti, ki je ponudil največ, pa se bo najverjetneje med drugim ukvarjal s konjerejo.
350.000 evrov je lani stala letalska obramba pred točo, ki jo je izvajal Letalski center Maribor. Predvidoma bodo država in lokalne skupnosti obrambo pred točo sofinancirale tudi letos. Na potrditev vlade čaka sklep, s katerim bo država prispevala 120.000 evrov. Preostanek potrebnega denarja, to pomeni okoli 230.000 evrov, zagotavljajo lokalne skupnosti.
Ideali lepote so se v zadnjih letih korenito spremenili. Nekoč so bile modne ozke, komaj vidne obrvi, čim bolj naraven videz, medtem ko so bili botoks in ostali posegi plastične kirurgije velika redkost, ki so si jo praviloma privoščile znane, bogate ženske. Danes je trend popolnoma drugačen. Urejeni nohti, primerno zavihane in goste trepalnice, depilacija, sijoča koža, trajni make up, vse to zahteva tretmaje, ki sicer prispevajo k bolj urejenemu videzu, a so tudi velik strošek. Doseganje lepotnih – zdaj že pogosto pričakovanih – standardov sodobnega, mladostnega videza stane več, kot bi si marsikdo mislil. Zneski, ki jih za lepotičenje v kozmetičnih salonih ali pri lepotnih kirurgih plačujejo stranke, so precej visoki.
Minuli konec tedna je v kidričevski športni dvorani v organizaciji domačega Strelskega društva Kidričevo potekal zaključek letošnje sezone v 1. A in 1. B državni ligi z zračno puško in pištolo na 10 m. Velik uspeh s tretjo zaporedno zmago in naslovom prvoligaških prvakov so proslavili Ptujčani s pištolo, ki so zmagali z najtesnejšo možno razliko. Aktualne ormoške prvakinje s puško so sezono sklenile na tretjem mestu v skupnem seštevku. Preboj v najmočnejšo 1. A-ligo pa je po uspešni sezoni v 1. B-ligi uspel juršinski ekipi, ki se s skupnim drugim mestom vrača med najboljše.
ŽOK Ptuj – Celje 3:1 (-13, 21, 19, 21) ŽOK PTUJ: A. Horvat, Sivčević, Kloar, Dežman, Milošič, Brlek, Lovrenčič, L. Horvat, Hentak, Hren, Mlakar, Fras, Maj. Šauperl, Maš. Šauperl. Trenerka. Eva Vedlin Gojčič. Vodilni ekipi tretje lige sta v štirih nizih prikazali odlično odbojko, ki absolutno presega tretjeligaški nivo tekmovanja.
Drava Ptuj – Maribor Branik 36:21 (18:9) DRAVA PTUJ: Škorc, Voda; Krasnič 8(1), Golež 7, Maroh 6(1), Toplak 4, S. Kocjančič 3, Šestanj-Plohl 2, Korez 1, T. Bezjak 1, Kramberger 1, T. Kocjančič 1, M. Bezjak 1, Žuran 1, Kuzma, Strašek. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so po suvereno opravljeni nalogi v rednem delu sezone (12 tekem, 12 zmag) odločno začeli tudi končnico za napredovanje v 1. B-ligo. Sosedom iz Maribora, ki so se skozi šivankino uho prebili med najboljše štiri ekipe, niso dopustili nobenih možnosti za morebitno presenečenje. Tekmo si je ogledalo lepo število gledalcev, ki so na koncu obe ekipi nagradili z glasnim aplavzom.
Ptuj se je s sobotno prvo Salamijado Spodnjega Podravja, ki je potekala v Qcentru, vpisal med slovenske organizatorje ocenjevanja salam, na katerih izbirajo naj domačo salamo. Odslej bo potekala vsako leto pred velikonočnimi prazniki. Pripravila sta jo družba Radio-Tednik Ptuj in Qcenter Ptuj.
Prebivalci Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža te dni niso zgroženi samo nad vladno odločitvijo o postavitvi azilnega doma ob središki meji s Hrvaško, pač pa jih je razburila tudi Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024.
