Arhiv Štajerskega Tednika

„Nisem kriv, da sem se rodil, sem pa vesel, da sem živ,“ je naslov njegove nove skladbe, ki jo je napisal pred kratkim. S tem stavkom je tudi začel pogovor o svojem rojstvu, mladosti. Rodil se je v Ljubljani mami Štajerki in očetu, sinu Kraševke in Notranjca. Tako sam sebe poimenuje slovenski mulat in kamorkoli gre, se zato počuti doma.

Ptujsko gledališko občinstvo in Ptujčani Gojmirja Lešnjaka Gojca zelo dobro poznajo. „Začel bom s temnejšo platjo tega gledališča, v katerem se je zgodil arhitekturni zločin. Obnova gledališča je bila absolutno potrebna, adaptirano pa je bilo skrajno neodgovorno in neustrezno. Deset let sem opravljal podoben posel, tako da vem, o čem govorim. Zelo, zelo mi je žal, da je lepota starega baročnega gledališča šla v franže. To zgodovino kar dobro poznam. Vem, da so preprosteži, ki so prišli iz hoste, odstranili vso njegovo okrasje, četudi je to bila vojska, ki je meni zelo ljuba. To je bila partizanska vojska, med partizani pa so bili tudi preprosteži, ki so delali takšne kulturne zločine. Obstajajo vsi načrti, da bi se to gledališče dalo adaptirati tako, kot bi se moralo. Naredilo pa se je tako, kot se je, gledališče ima danes nekaj sedežev, s katerih se ne vidi na oder ipd. Kljub temu pa je dobrodošlo, da je obnovljeno in da je že s Samom M. Strelcem zaživelo profesionalno življenje. Svetla plat pa je vezana najprej na predstavo Marjetka str. 89. Mislim, da je to najljubša predstava v mojem življenju, ki je povezana s čudovitimi zgodbami našega druženja. Redko se ponovijo take zgodbe, ki ti ostanejo tako živo v spominu, kot mi je ostala ta Marjetka. Tudi rezultat sam je bil fantastičen, ljudje so jo zelo lepo sprejeli. To je moj prvi in zelo pomemben spomin tudi v celi moji karieri,“ je grenko-sladka pripoved Gojmirja Lešnjaka Gojca.

Preberite več v Štajerskem Tedniku