Zasebni arhiv

Začele so kot deklice v starosti od 13 do 16 let, ko jih je na njihovih posamičnih nastopih na Pokaži, kaj znaš v Dobju opazil oče članice Loti, Jože Žlaus, in jim predlagal, da ustanovijo dekliški narodno-zabavni ansambel. Tako se je začela uspešna glasbena zgodba, ki traja že 30 let.

Koncert je bil poln nostalgije, lepih in nepozabnih spominov na skupna glasbena leta, trdno prijateljstvo in medsebojno spoštovanje vseh štirih glasbenic. Praznični koncert so dočakale v zasedbi, s katero so tudi začele.

Vesele Štajerke so: Loti Žlaus (kitara), Mojca Črešnar (harmonika), Marjana Hercog (danes Rakovnik, basistka) in Vida Sadek (danes Golob, pevka in bobnarka). Vmes je tri leta z njimi igrala Eva Šolinc. To je bilo obdobje, ko v ansamblu ni nastopala Vida. „Glasba je močno zasidrana v naših srcih,“ je povedala Mojca. Ob službah in družinah je še vedno dovolj prostora za narodno-zabavno glasbo, ki je postala stalnica njihovega življenja, brez katere ne bi mogle živeti. Še vedno se ji predajajo z največjim žarom, strastjo in energijo. Takšna je tudi njihova najnovejša skladba, poskočna polka z naslovom Polka je v naših srcih, ki ponazarja vse to, kar so Vesele Štajerke, vesele in razigrane. Sporoča, da se v slehernem Slovencu skriva vsaj delček naše tradicionalne glasbe.

Srečne in zadovoljne so, da s svojo glasbo še danes osrečujejo in razveseljujejo toliko ljudi. Tudi letos jim nastopov ne bo manjkalo. Na njihovih koncertih nikoli ne manjka njihova himna Vesele Štajerke kot tudi ne mnoge druge skladbe, ki so se v treh desetletjih tako priljubile ljubiteljem narodno-zabavne glasbe. Mednje sodijo Ljubček moj, Sreča se vrne, Zapiram kamrico ter že tudi najnovejša Polka je v naših srcih, ki se je ljubiteljem narodno-zabavne glasbe že v kratkem času po prvem javnem predvajanju zelo priljubila. Melodijo zanjo je napisal Igor Podpečan, besedilo Igor Pirkovič. Še več njihovih avtorskih polk in valčkov, okrog sto, pa je zbranih na osmih nosilcih zvoka, kolikor so jih doslej izdale. Vesele so, da narodno-zabavno glasbo posluša vedno več mladih, tudi zaradi njene modernejše podobe, prepleta narodne in pop glasbe.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

5 nasvetov za vse, ki začenjate z novo službo

Na festivalskih odrih jih ne bo več

Na festivalskih odrih pa jih ne bomo več slišali. To priložnost prepuščajo mladim narodno-zabavnim ansamblom. Priporočajo jim, da se festivalov udeležujejo, ker so odlična priložnost za kakovostno rast in promocijo ter večjo prepoznavnost. Njihova festivalska bera je zelo bogata, povezana tudi z zgodbo najstarejšega slovenskega festivala narodno-zabavne glasbe, ki od leta 1969 poteka na Ptuju. Leta 1999 so bile naj debitantke festivala, prejele pa so tudi zlati kipec Orfeja.