V Turističnem društvu Podlehnik si med drugim prizadevajo, da stari običaji ne bi povsem utonili v pozabo. Eden izmed takih so koline, nekoč na podeželju priljubljen, vesel in sploh največji kmečki praznik. Kot je pojasnila Zdenka Golub iz TD Podlehnik, so bile koline v zimskem času največkrat takrat, ko je začelo primanjkovati krme za svinje. »Gospodar si je že mesec dni prej naprosil mesarja in pomagače, gospodinja pa je nekaj dni svinjo vsak dan vodila od svinjaka do hiše s pomočjo koruze. V starih časih je bila namreč navada, da so svinjo zaklali in razkosali v hiši.«
Najbolj nestrpno so na koline čakali otroci, saj so se na ta dan lahko najedli mesa, ki ga v tistih časih ni bilo v izobilju. Dan pred kolinami je gospodinja spekla kruh, potico in skuhala ajdovo in ovseno kašo za klobase – kašnice. Po besedah Golubove so se rano zjutraj zbrali vaški pomagači in mesar, šli so v hlev in svinjo zaklali. Velikokrat se je zgodilo, da jim je svinja po neprevidnosti ušla in so jo morali loviti. Če je bila zima zelo hladna, so prašiča odnesli v hišo in nadaljevali delo v edini sobici. Pri odiranju kože so morali paziti, saj je bila v tistih časih veliko vredna. Gospodinja si je zanjo lahko kupila sol, sladkor, začimbe in kakšen novi lonec. Otroci, ki jih običajno ni bilo malo, so ta dogodek gledali z velikimi očmi.
Za kosilo jim je gospodinja spražila jetra, skuhala krompir in kislo zelje ali kislo repo. Nato so nadaljevali delo. »Eni so šli k mlaki prat čreva, v katero je gospodar prvi dan vrgel malo apna. Prav pošteno jih je zeblo v roke! Drugi so harali (s smolo so premazali kosmate dele in jih polili z vročo vodo) glavo, tace in rep. Gospodinja je nato spekla še možgane, ki pa jih je dobil tisti, ki jih je najbolj potreboval. Med tem časom je gospodinja spražila črevno salo z lukom (čebulo), pripravila kašo in riž in začeli so delati krvavice.«
Na kolinah je bilo jedače v izobilju
Preberite več v Štajerskem Tedniku
