Na žetvi si je marsikdo našel nevesto
»Silvo, potegni, saj vidiš, da bo dež!« Tako so obiskovalci spodbujali prvega kosca pšenice ob prikazu žetve na stari način v Zlatoličju. Nekdo se je pošalil, da je Silvo na njivo prišel že ob sedmih zjutraj, samo zato, da je bil prvi kosec. A v resnici je to mesto rezervirano za najbolj izkušenega kosca. Včasih je bil prvi na žetvi vedno gospodar. Za njim je klasje pobirala njegova žena, sledili so otroci, nato pa še vsi drugi, ki so prišli pomagat.
Ta red je izražal spoštovanje do dela, izkušenj in družinske hierarhije.
Franc Kiseljak iz Trnič ima zelo srčne in pristne spomine na žetev. »Takšne, ki ti naježijo kožo,« je dodal.
V njihovih krajih so kosci in žanjice začeli delo opoldne, ko je bilo klasje suho. Moški so želi s kosami, ženske pa so klasje pobirale, ga vezale v snope in jih postavljale v stave. Te so ostale na njivi približno dva tedna, dokler se klasje ni dovolj posušilo. Nato so snope, približno dva metra visoko, zložili na lojtrni voz, jih povezali in odpeljali domov.
»Ljudje iz Haloz so prihajali k nam in pomagali pri mlatvi. Takrat še ni bilo strojev in je bilo ročnega dela res veliko. V zameno so dobili krompir ali kaj drugega,« je povedal Franc.
Kljub težkemu delu pa je bila žetev tudi čas druženja, smeha in dobre volje. Med odmori so si vzeli čas za različne igre. Mladim fantom so zatlačili klasje za srajco ali so jih kar »pokotalili« po strnišču. Žetev je bila tudi priložnost za spoznavanje mladih in prve ljubezni. Tudi Kosci iz Donje Voće se spominjajo podobnih prizorov.
Žetev je pri njih potekala na enak način, vendar med 11. in 16. uro ni nihče nič delal, takrat so navadno počivali pod orehom. Na njive so odšli šele proti večeru. Povedali so tudi, da so njihovi stari starši hodili na »pole« pomagat in si kaj zaslužit.
Slava Majer iz Prepolj je ob tem dodala, da je žetev nekoč potekala popolnoma enako, kot jo danes tradicionalno organizira Društvo Ajda v sodelovanju s Turističnim društvom. Njena mama jo je naučila, kako pravilno vezati snope, da ostanejo skupaj. Postopek je natančno pokazala, iz sredine snopa je vzela nekaj klasa in ga trdno ovila okoli.
»Vsako poletje smo komaj čakali na žetev, bilo je prijetno in brez stresa. Tudi drugim smo hodili pomagat, da smo si kaj zaslužili,« je povedala Slava.
Pri njih so na njivo šli že po peti uri zjutraj. Mama je kosila pšenico, skupaj s sestro pa sta vezali snope. To so bili lepi, dragoceni spomini na mladost. Ko so snope pripeljali domov, jih je bilo treba dati v mlatilnico. Eden je stal na mlatilnici in snope potiskal vanjo. »To je bilo precej nevarno delo, a se ne spomnim, da bi se komu kdaj kaj zgodilo,« je še dodala.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
