MV

»Mlin ima kapaciteto mletja 70 kilogramov na uro, storitev pa bo na voljo vsem zainteresiranim,« je dejal vodja projekta in investicije Ivan Božičko.

Nekoč so na Polskavi in Dravinji na območju Vidma delovale žage in mlini, danes so mlinska kolesa tudi drugod ustavljena, je spomnil Božičko. Mlinsko kolo se sicer še vrti v Narapljah v občini Majšperk, kjer je pred leti tamkajšnje turistično društvo obnovilo mlin, a kot pravi upravitelj Mirko Pislak, mlin služi zgolj kot prikaz, kako se je mlelo nekoč.

Kultura

V Tržcu pokazali spretnosti, ki jih obvlada le še peščica

ED Tržec pa je v želji po ohranjanju kulturne dediščine in zagotavljanju možnosti predelave doma pridelanih žit s Čebelarstvom Šibila in Ekološko kmetijo Murko iz Lancove vasi pripravilo in na razpis LAS Haloze prijavilo projekt, ocenjen na 63.400 evrov, od tega je 35.000 evrov evropskega denarja. Čebelarstvo Šibila bo nabavilo avtomatski stroj za pakiranje medu v eko embalažo, kmetija Murko bo sodelovala z žiti, ED Tržec pa bo kupilo klasičen mlin na kamne, ki ga poganja električna energija. Omogočal bo pridobitev treh frakcij moke ter otrobe.

Investicija zgolj etnografskega društva je ocenjena na 18.000 evrov, zajema pa lastno delo, nabavo mlina, ureditev kašče. Mlin pa ne bo le razstavni ali priložnostni eksponat za napovedane skupine, temveč ima širši pomen, je poudaril Božičko.

Družabno

Kako so izbrali najboljšo pečenko v Tržcu

»Številni doma še pridelujejo žitarice, na drugi strani pa skorajda nimajo možnosti mletja doma pridelanega žita. Naš mlin bo omogočal mletje 70 kg žita na uro, kar je nekje 35 kg moke. Gre za investicijo v samooskrbo, tudi zato toliko energije vlagamo v ta projekt,« je jasen.

Mlin naj bi prve kilograme žita zmlel še letos, najprej pa morajo rešiti vprašanje financiranja projekta. »Okrog 65 % sredstev moramo vložiti sami. Še vedno iščemo možnosti, kako projekt financirati.«

Nakup mlina dopolnjujejo še razstave. Tokrat so pripravili razstavo od žetve do zrnja, naslednja bo od zrnja do moke. S prireditvami in delom društveniki skrbijo, da se dediščina ohranja. »V globaliziranem svetu bomo kot narod ostali le, če bomo vrednotili in negovali dediščino naših prednikov,« še dodaja Božičko.