© 2026 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Primož Galun oživlja pletarsko tradicijo v Podravju


Estera Korošec
25. 1. 2026, 05.31
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Primoža Galuna iz Sobetincev poleg izjemnega daru za glasbo zaznamuje tudi rokodelstvo, ki ga ima dobesedno v genih.

EK_primoz galun 1.jpeg
EK
Izdelava ene košare traja od šest do osem ur.

Njegov dedek, Jože Galun - Zepa iz Hajdoš, je bil daleč naokoli znan pletar. Primož se je že kot otrok navduševal nad to obrtjo, a je kasneje želja za nekaj časa zamrla. Pred petimi leti se je odločil ponovno stopiti na to pot in uspešno opravil tečaj pletarstva v Ribnici na Dolenjskem.

Takrat so nastali njegovi prvi izdelki, na katere je zelo ponosen. V prihodnje si želi svoje znanje in izkušnje predajati drugim, predvsem z namenom, da bi se ta obrt ohranila za prihodnje rodove.

Primož je kot otrok opazoval svojega dedka, kako je pletel »korpe« različnih velikosti, ki jih je nato kar iz svoje rdeče katrce prodajal po kmetijah v Halozah in Slovenskih goricah.

Podnov »korp« večinoma ni pletel sam, temveč so jih zanj izdelovali drugi. Spominja se, da je bil dedek izjemno strog in natančen, saj slabo izdelanega dna ni odkupil.

EK_primoz galun 2.jpeg
EK
Pletar Primož Galun se je pri petdesetih letih odločil, da se posveti pletarstvu.

»Pri dvajsetih letih sem ga prosil, če bi me naučil spleti korpo. To je seveda zavrnil, saj se je bal konkurence svojega vnuka. Tako je pač bilo v tistih časih,« je dodal. Verjetno je bil prav to eden od razlogov, da je za veliko let opustil misel na pletarstvo.

Preberite še

Posvetil se je študiju, kasneje poklicu učitelja razrednega pouka in družini. Ljubezen do pletarstva je kljub vsemu ves čas živela v njem. Zaradi močne želje, da se nauči te obrti, se je leta 2021 prijavil na individualni tečaj pletarstva iz vrbovega šibja v Rokodelskem centru Ribnica na Dolenjskem. V te kraje je sicer že kot otrok hodil na obiske k stricu.

Za izbiro Ribnice je bil še en razlog: »Našim domačim pletarjem, ki večinoma pletejo iz svežega šibja, nisem želel delati konkurence. Zato sem sprejel odločitev, da bom pletel iz suhih viter,« je pojasnil sogovornik. Vsak četrtek po službi se je odpeljal v skoraj 200 kilometrov oddaljeno Ribnico. Pri tem je bil izjemno zavzet in zagnan, pri čemer poudarja, da je podpora družine, predvsem partnerke, ključnega pomena: »Žena mi je dovolila, da me en dan v tednu ni bilo doma,« je dodal z nasmehom.

Po pletarsko znanje v Ribnico

Pletarski tečaj je uspešno opravil pri znani pletarski mojstrici Danici Benčina. Začela sta z ročno obdelavo vrbovih šib in obdelavo viter, nadaljevala s pripravo dna za pladenj ali košarico in prvim pletenjem iz toplotno obdelanih vrbovih šib in viter.

Zelo dobro se spominja svojega prvega izdelka, peharja, ki se lahko uporablja kot model za hlebec kruhovega testa ali pa damo vanj suhe hruške. Paradna konja pletarstva v Ribnici in okolici sta sicer »cekar« in »holandarica«, ki ju izdelujejo v več velikostih.  Za en pletarski izdelek porabi od šest do osem ur, pri čemer trpijo tudi roke. Svoje znanje pa zadnji dve leti dodatno nadgrajuje pri 89-letnem pletarju Ivanu Paveu iz Gerečje vasi, ki mu z velikim veseljem predaja bogato znanje o pletarstvu na tem delu Dravskega polja.

Več v Štajerskem tedniku

Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!

Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.

E-novice

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


Logo LAS - Evropa investira v podeželje Triglav

© 2026 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.

Vse pravice pridržane.