MG

Preteklo soboto pa ga je v hrambo in morebitno nadaljevanje zgodbe prevzel Aleš Kramberger, ki ga je kot 14-letni kurent prejel leta 1992.

Zlati zvonec je svoje poslanstvo dobil v okviru 32. Kurentovanja. Takrat so organizatorji javnosti sporočili, da bodo podelili zlati zvonec Ptuja tistemu kurentu, ki bo imel več robčkov. Prejel ga je takrat komaj 14-letni Aleš Kramberger, kurent iz ptujske skupine Ljuba Gaiserja, ki je bil vrsto let eden najprepoznavnejših kurentov v ptujski karnevalski povorki. Od njegove smrti mineva enajsto leto, a spomin nanj in na njegovo izjemno predanost kurentovi tradiciji ostaja živ.

Skupina kurentov Ptuj I. ima danes sedež na Mestnem Vrhu, vseh članov pa je 20. Pred letošnjim Kurentovanjem so se v gostilni Rozika srečali Jože Gašperšič, prvi princ ptujskega karnevala, Ljubčijev brat Otmar Gaiser (Pati) ter Aleš Kramberger in Kristijan Šulek, predsednik društva kurentov Ptuj I.

Kurentova oprava in njegovo poslanstvo jih povezuje že od nekdaj. Prav posebej pa zlati kurentov zvonec Ptuja, ki je letos januarja prešel v roke in hrambo Aleša Krambergerja z željo in namenom, da bi živel še naprej in ne bi le krasil neke vitrine ter v času pusta ponovno odzvanjal in spominjal na kurenta Ljubčija.

Osebni arhiv

»Ta zvonec mi resnično veliko pomeni, predvsem v spomin na Ljubčija. Kot skupina Ptuj I. smo davnega leta 1992 skupaj zbirali robčke. Dogovorili smo se, da bo imel častno mesto pri Ljubčijevi teti Trudi, kjer smo se kurenti v tistem času tudi zbirali. Zelo sem vesel, da bo v spomin na Ljubčija ta zvonec sedaj v naših prostorih društva Ptuj I. Tudi zazvonil bo ob priložnosti,« je povedal Aleš Kramberger. Tudi Kristijan Šulek, ki se je v skupino vključil kot prvošolec in je kurent že 45 let, si želi, da bi zlati zvonec ponovno zvonil.

Izjemno zgodbo so člani ptujskega kluba kurentov spisali kot navijači naših najboljših smučark in smučarjev na največjih smučarskih prireditvah, na katerih je sodeloval tudi Ljubo Gaiser z bratom. Ob 30-letnici zimske olimpijade v Sarajevu je izšla tudi monografija o tem z naslovom S kurenti po svetu.

Kurent pri ptujskih sodnikih

Jože Gašperšič pravi, da je vseh spominov, povezanih z nošenjem kurentove oprave, toliko, da bo čez dve leti izšla njegova knjiga, kot se je zaobljubil pred desetimi leti. V njej bo mogoče prebrati tudi nekaj prigod, ki sta jih doživela in preživela skupaj z Ljubčijem.

Večkrat sta bila na svojih kurentovih pohodih čisto sama, saj takrat še ni bilo veliko kurentov. Hodila sta sredi ceste in zato prejela kakšen opomin od policistov, da se ne hodi po cesti, ampak po pločniku. Kot kršitelja predpisov bi morala pokazati tudi osebno izkaznico. Toda – od kdaj pa ima kurent osebno? Včasih je bilo treba samo zažugati z ježevko – to je bila kurentova osebna izkaznica – in pot je bila prosta …

Zgodilo se je tudi, da sta se že vnaprej šla zahvalit sodnikom za prekrške, da bi ju lepo obravnavali še v prihodnje. Ob enem takih obiskov je Jože skočil na sodniško mizo, ki se je zlomila, vodji sodnikov za prekrške pa hladnokrvno dejal, naj sodnici, ki je utrpela to škodo, kupijo novo mizo, ker je bila tako in tako že za odpis.